Nelfi Depangher je slovenski bobnar, skladatelj in besedilopisec.
Rojen je bil leta 1951 v Kopru. Živi v Izoli in je gonilna sila skupine Faraoni, izolske pop rock skupine, ki jo je ustanovil leta 1967.
Nelfi Depangher se je glasbi zapisal že kot otrok. Ko je bil v četrtem razredu osnovne šole, je v izolskem Circolu zapel skladbo Con un baccio piccolissimo. Z igranjem violine je prenehal, saj si je želel igrati na inštrument in ob njem peti. Vpisal se je na Srednjo gostinsko šolo. Iz šole so ga za eno leto izključili, ker je brez dovoljenja ravnatelja s Faraoni odšel na glasbeni nastop v Beograd in jim od tam poslal razglednico. S Faraoni je igral vsepovsod, tudi po hotelskih terasah in v tujini, saj je moral preživljati družino. Žena Darja je v času, ko je bil v tujini, skrbela za čisto vse. V Izoli ga rad obišče Oliver Dragojevič, ki je po njegovem mnenju izjemen glasbenik in človek.
Skupina Faraoni je najprej igrala psihedelično in hard rock glasbo. Leta 1970 so posneli malo vinilno ploščo z uspešnicami Figov List in Berač. Leta 1972 so zaradi odhoda članov v tujino za osem let prekinili svoje delovanje. Ta čas (1976 – 1979) je Nelfi Depangher igral v skupini September, skupaj z Janezom Bončino. Faraoni so se ponovno združili leta 1980, v nekoliko prenovljeni zasedbi. Nastopali so po vsem svetu in spremljali jugoslovanske zvezde pop estrade, kot na primer Terezo Kesovijo in Oliverja Dragojevića. Leta 1992 so zmagali na festivalu Melodije morja in sonca s skladbo E tristemente. Na tem festivalu so naslednja leta redno sodelovali in leta 1998 spet zmagali s skladbo Mi ljudje smo kot morje. Skupina je najbolj plodna leta doživela s pevcem Slavkom Ivančičem. Člani so se sicer vedno med seboj zelo dobro razumeli, bili so kot podjetje in družina obenem. Občasno sicer še nastopajo, trenutno kot kvartet.
Nelfi Depangher se je glasbi zapisal že kot otrok. Ko je bil v četrtem razredu osnovne šole, je v izolskem Circolu zapel skladbo Con un baccio piccolissimo. Z igranjem violine je prenehal, saj si je želel igrati na inštrument in ob njem peti. Vpisal se je na Srednjo gostinsko šolo. Iz šole so ga za eno leto izključili, ker je brez dovoljenja ravnatelja s Faraoni odšel na glasbeni nastop v Beograd in jim od tam poslal razglednico. S Faraoni je igral vsepovsod, tudi po hotelskih terasah in v tujini, saj je moral preživljati družino. Žena Darja je v času, ko je bil v tujini, skrbela za čisto vse. V Izoli ga rad obišče Oliver Dragojevič, ki je po njegovem mnenju izjemen glasbenik in človek.
Skupina Faraoni je najprej igrala psihedelično in hard rock glasbo. Leta 1970 so posneli malo vinilno ploščo z uspešnicami Figov List in Berač. Leta 1972 so zaradi odhoda članov v tujino za osem let prekinili svoje delovanje. Ta čas (1976 – 1979) je Nelfi Depangher igral v skupini September, skupaj z Janezom Bončino. Faraoni so se ponovno združili leta 1980, v nekoliko prenovljeni zasedbi. Nastopali so po vsem svetu in spremljali jugoslovanske zvezde pop estrade, kot na primer Terezo Kesovijo in Oliverja Dragojevića. Leta 1992 so zmagali na festivalu Melodije morja in sonca s skladbo E tristemente. Na tem festivalu so naslednja leta redno sodelovali in leta 1998 spet zmagali s skladbo Mi ljudje smo kot morje. Skupina je najbolj plodna leta doživela s pevcem Slavkom Ivančičem. Člani so se sicer vedno med seboj zelo dobro razumeli, bili so kot podjetje in družina obenem. Občasno sicer še nastopajo, trenutno kot kvartet.
Pripravila Špela Pahor
