Odbor kluba se je zavedal bogate tradicije, ki jo ima ta športna zvrst na Koroškem, zato si je zastavil zahtevno nalogo, kako prebroditi krizo in ravensko odbojko vrniti na pota stare slave. Počasi se je zares obrnilo na bolje. Tako so odbojkarji Fužinarja prvo leto nastopanja v republiški ligi osvojili 6. mesto. Ravensko ekipo je tisto leto treniral domačin Adi Urnaut, ki je bil dolga leta tudi eden najboljših igralcev jugoslovanske reprezentance.
Ker razmere v klubu niso bile najboljše, se je Adi Urnaut poslovil od ravenskih odbojkarjev, v naslednji sezoni 1988/89 pa je moštvo Fužinarja prevzel trener Rado Krenker. Ekipo je novi trener precej pomladil, kar se je pozneje izkazalo kot dobra poteza, saj je bilo v njej že nekaj obetavnih igralcev, ki so se kasneje uveljavili doma in v tujini. Od Stavbarja se je vrnil Bojan Mlakar, ki je v Mariboru igral eno sezono skupaj z Igorjem Filipančičem, ob njem pa so v Fužinarjevi ekipi nastopali še: Boris Vidmajer, Aleš Legan, Stojan Košak, Teo Šteharnik, Teo Torej, Beno Pačnik, Drago Popič, Danilo Ribič, Darko Pokeršnik in Popovič. Kasneje sta se ekipi priključila še Marko Drevenšek in Sebastjan Brežnjak. V prvem delu je fantom odlično kazalo, saj so zmagali kar 10 tekem in izgubili le uvodno z Granitom iz Slovenske Bistrice. Na koncu so osvojili 3. mesto, kar je pomenilo, da imamo na Ravnah znova generacijo odbojkarjev, od katerih lahko pričakujemo še večjih uspehov.
Poleg dobrih iger in 3. mesta v republiški ligi je bila napoved boljših časov tudi zmaga nad zagrebško Mladostjo na turnirju ob 60-letnici ravenske odbojke. Da bi bili še boljši, so odbojkarji pričeli novo sezono s pripravami na Češkem, ki sta se jih udeležila tudi Miloš Jurak in Marijan Kokol, edina še aktivna odbornika kluba po kriznem obdobju. Že naslednja tekmovalna sezona 1989/90 je to potrdila. Trener Krenker je znal motivirati svoje igralce, med katere sta se priključila še mlada Tomaž Gačnik iz Vuzenice in Jure Kokot. Glavno breme so v prvenstvu nosili Bojan Mlakar, Boris Vidmajer, Drago Popič, Darko Pokeršnik, Aleš Legan in Marko Drevenšek, ki so bili v prvi šesterki, občasno pa sta zaigrala še Teo Šteharnik in Sebastjan Brežnjak. Naši so to sezono odigrali odlično in v 22 kolih izgubili le eno samo tekmo in sicer v Topolšici z 0:3. Premočno so osvojili 1. mesto v prvi republiški ligi pred Tovilom Olimpijo in si znova pridobili pravico do kvalifikacij za II. zvezno ligo. Kvalifikacije so bile v času političnih zaostrovanj v Jugoslaviji od 18. do 20. maja 1990 v Srbobranu. Naši odbojkarji so bili uspešni in so se uvrstili v II. zvezno ligo – zahod. Ekipo je od trenerja Krenkerja prevzel Franjo Jež, okrepila pa sta jo še izkušena igralca: domačin Igor Filipančič, ki je prenehal igrati pri Stavbarju v Mariboru in Velenjčan Miran Gros. V vlogi podajalca se je uveljavljal tudi Teo Torej.
To leto so naši odbojkarji v II. zvezni ligi osvojili odlično 3. mesto, v družbi takratnih izvrstnih ekip, kot so bile Rijeka, Modriča, Kakanj, Ljubinje, Famos, Titan Kamnik, Tovil Olimpija in drugih. Ljubljančani so bili na koncu prvi.
