skok na glavno vebino izjava o dostopnosti

V obdobju okupacije (1941–1945)

Po zasedbi Spodnje Štajerske aprila 1941 so nemške oblasti vsa slovenska društva in politične stranke na njenem območju ukinile, njihovo premoženje pa zaplenile. Od predvojnih političnih organizacij je s svojim delom nadaljevala samo  Švabsko-nemška kulturna zveza (Schwȁbisch-deutscher Kulturbund), v katero so bili vključeni pripadniki nemške manjšine in tisti Slovenci, ki so se imeli za Nemce (“nemčurji”). Po letu 1933, ko je v Nemčiji prišel na oblast Hitler, so pripadniki Kulturbunda povsod v Kraljevini Jugoslaviji začeli odkrito izkazovati simpatije do nacistične Nemčije, kar je seveda veljalo tudi za organizacijo Kulturbunda v Celju in njegovi okolici.[1]  Njegovi člani so nemško okupacijo Spodnje Štajerske in Gorenjske z Mežiško dolino pričakali z navdušenjem.

Ker do  popolnega ponemčenja prebivalstva Spodnje Štajerske in njene priključitve k tretjemu rajhu ni bilo pogojev, da bi tu ustanovili Nacionalsocialistično nemško delavsko stranko (NSDAP) so namesto nje maja 1941 ustanovili posebno politično organizacijo, imenovano Štajerska domovinska zveza (Steirische Heimatbund).[2] Štajerska domovinska zveza (dalje: ŠDZ) je imela svoje vodstvo v Mariboru,  navzdol pa je bila organizirana po posameznih okrožjih (Kreis), v okviru teh pa po krajevnih skupinah (Ortsgruppe), ki so se delile na celice (Zelle), te pa na bloke (Block). Takšna organizacija ŠDZ je bila vzpostavljena tudi v okviru podeželskega okrožja Celje (Landkreis Cilli), v okvir katerega je spadala okupacijska občina Škofja vas.[3] Ena izmed krajevnih skupin ŠDZ, ki je bila ustanovljena v okviru podeželskega okrožja Celje, je bila tudi krajevna skupina Škofja vas (Ortsgruppe Bischofdorf), ki je teritorialno obsegala območje okupacijske občine Škofja vas, načeloval pa ji je krajevni vodja (Ortshruppenführer) Josef Eidenberger. Krajevna skupina ŠDZ Škofja vas se je navzdol delila na štiri celice, vsaka izmed njih pa se je delila na osem blokov.[4]  Celicam so načelovali vodje celic (Zellenführer), blokom pa vodje blokov (Blockführer).

V ŠDZ naj bi se vpisali vsi odrasli prebivalci okupacijske občine Škofja vas.  Tisti, ki tega ne bi hoteli storiti, so bili predvideni za izgon. Pred sprejemom v ŠDZ so jih  rasno pregledali in politično ocenili.  Od ocene o rasni in politični ustreznosti je bilo odvisno, katere barve izkaznico ŠDZ bodo prejeli. Tistim, ki  so v celoti ustrezali političnim in rasnim merilom, so podelili rdečo legitimacijo in so s tem postali nemški državljani. Ob ustanovitvi ŠDZ maja 1941 so rdečo izkaznico dobili samo tako imenovani folksdojčerji in člani Kulturbunda. Velika večina ostalih  prebivalcev je dobila zelene legitimacije in jim je bilo s tem podeljeno nemško državljanstvo “na preklic” (Aufwiederruf), kar je pomenilo, da so jim ga, če bi se po določenem času ne ponemčili, ali pa bi ponemčenje odklonili, lahko odvzeli.  Tisti, ki niso izpolnjevali  nobenega od kriterijev za sprejem v ŠDZ, pa so prejeli belo legitimacijo in s tem dobili status tako imenovanih zaščitencev  (Schutsangehörige). Preden so dokončno odločili o njihovi usodi, so jih poslali v delovna taborišča. Največje delovno taborišče za “zaščitence” na Spodnjem Štajerskem je bilo v Strnišču pri Ptuju (Sterntal). Za ženske je bilo pomladi 1944 takšno delovno taborišče ustanovljeno v Kristininem dvoru (Christinenhof) v Medlogu pri Celju.[5] 

O tem, koliko prebivalcev okupacijske občine Škofja vas je kakšno izkaznico ŠDZ prejelo leta 1941, nimamo podatka.  Ta obstaja šele za leto 1943. Tega leta je rdečo legitimacijo ŠDZ imelo 2.505, zeleno legitimacijo 321, belo legitimacijo pa 47 njenih prebivalcev.[6] Preseneča izredno veliko število (2.505) tistih, ki so leta 1943 imeli rdečo legitimacijo in so s tem postali državljani tretjega rajha.  Iz tega bi lahko sklepali, da je bilo ponemčenje prebivalstva na območju okupacijske občine Škofja vas zelo uspešno, vendar to verjetno ne drži.  Nemške okupacijske oblasti so bile namreč prvotne ostre kriterije za podelitev rdeče izkaznice ŠDZ in s tem nemškega državljanstva kasneje prisiljene močno znižati, ker jih je izpolnjevalo premalo prebivalcev. To pomeni, da so rdečo izkaznico ŠDZ kasneje dobili tudi tisti, pri katerih ponemčevanje še ni popolnoma uspelo.  

Kot rečeno, je bila osnovna naloga ŠDZ predvsem izvajanje ponemčevanja (germanizacije) slovenskega prebivalstva. S tem namenom je tudi vodstvo krajevne skupine ŠDZ Škofja vas za odrasle prebivalce na svojem območju  organiziralo tečaje nemščine, ki so bili obvezni. Veliko pozornost je posvečalo tudi ponemčevanju tukajšnje mladine. S tem namenom je ustanovilo Urad za mladino (Amt Jugendführung), katerega glavne naloge so bile: telesna, duhovna in značajska vzgoja mladine v duhu nacionalsocializma.[7] Za ponemčevanje mladine ter za njeno vzgojo v nacističnem duhu in nacističnih vrednotah je poleg ŠDZ skrbela tudi nacistična politična organizacija Nemška mladina (Deutsche Jugend), v katero je bilo v občini Škofja vas vključenih 1.135 mladeničev in mladenk.[8] Pri ponemčevanju slovenske mladine v okupacijski občini Škofja vas pa sta pomembno vlogo igrala tudi ljudska šola in otroški vrtec. Najmlajše otroke so starši morali pošiljati v nemški vrtec v Vojniku, šoloobvezne otroke pa v nemško šolo (Volksschule Bischofdorf) v Leskovcu pri Ljubečni.


[1] O tem glej: Dušan Biber, Nacizem in Nemci v Jugoslaviji 1933 – 1941, Cankarjeva založba v Ljubljani 1966.

[2] Verordnung über die Gründung des Steirischen Heimatbundes; Verordnungs  – und Amtsblatt des Chefs der Zivilverwaltung in der Untersteiermark, 10. maj 1941, št 9/1941. 

[3] Organizacijo in delovanje Štajerske domovinske zveza v okviru okrožja Celje obravnava Aleksander Žižek v svojem prispevku Kratek oris strukture in delovanja Štajerske domovinske zveze na Celjskem v letih 1941 do 1945, Celjski zbornik 1993.

[4] Arhiv Muzeja novejše zgodovine v Celju, Seznam članov organov Krajevne skupine Štajerske domovinske zveze Škofja vas.

[5] Tone Ferenc Viri o nacistični raznarodovalni politiki v Sloveniji 1941–1945, Založba Obzorja Maribor, 1980, Dokument št. 315, str 622. 

[6] ARS, AS 1602, Deželni svetnik Celje, (Landkreis Cilli), tehnična enota 32, signatura arhivske enote 366.

[7] Aleksander Žižek, navedeno delo, str. 252.

[8] ARS, AS 1602, Deželni svetnik Celje (Landkreis Cilli), tehnična enota 32, signatura arhivske enote 366.

Fotogalleria

Opzioni di filtraggio

Ricerca

Tipo di contenuto

Categorie
Categorie
Categorie
Categorie

Organizzazione

Partner


Scelta della regione


2008 - 2022 © KAMRA, Production: TrueCAD d.o.o.