skok na glavno vebino izjava o dostopnosti

Krajevni ljudski odbor Škofja vas (1945–1952)

Po drugi svetovni vojni se je v Sloveniji uveljavila povsem nova upravna razdelitev, po kateri je bila Ljudska republika Slovenija upravno razdeljena na kraje, okraje in okrožja.[1] Kot vidimo, nova upravna razdelitev ni več poznala občin, ampak je kot najnižje upravne enote uvedla kraje. S tem je bila maja 1945 ukinjena tudi občina Škofja vas. Njeno območje  je bilo upravno razdeljeno med kraje Škofja vas, Zadobrova, Ljubečna, Pristava in Trnovlje. V nadaljevanju se bomo omejili samo na kraj Škofja vas. Takoj po končani vojni maja 1945 je na območju kraja Škofja vas oblast prevzel Krajevni odbor Osvobodilne fronte (KO OF) Škofja vas  in jo opravljal do avgusta 1945, ko jo je izročil tedaj izvoljenemu Krajevnemu narodnoosvobodilnemu odboru (KNOO) Škofja vas. Oktobra 1945 se je KNOO Škofja vas preimenoval v Krajevni narodni odbor (KNO) Škofja vas, ta pa februarja 1946 v Krajevni ljudski odbor (KLO) Škofja vas

Avgusta 1945 so bili v KNOO Škofja vas kot odborniki izvoljeni:[2] Leopold Vrečko (Škofja vas), Jože Pešak (Šmarjeta), Albert Medved (Škofja vas), Ivan Milec (Škofja vas), Avgust Semolič (Šmarjeta), Anton Prekoršek (Prekorje), Ferdinand Bornšek (Prekorje), Ivanka Smrdelj (Prekorje), Jože Krulec (Runtole), Martin Belak (Arclin), Marija Bekež (Škofja vas), Maks Bratušek (Arclin), Stane Brglez (Arclin), Julko Kožuh (Škofja vas) in Kati Premšak (Škofja vas). Za predsednika KNOO Škofja vas so odborniki izvolili Leopolda Vrečka. Po konstituiranju KNOO Škofja vas je KO OF Škofja vas  prenehal opravljati funkcijo organa oblasti in obdržal samo še politično funkcijo. So se pa njegovi člani smeli udeleževati sej KNOO in nato KNO ter KLO Škofja vas.

Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o upravni razdelitvi Ljudske republike Slovenije z dne 10. septembra 1946[3] je bil kraj Zadobrova ukinjen, njegovo območje pa je bilo priključeno h kraju Škofja vas. Po združitvi (komasaciji) s krajem Zadobrova se je območje kraja Škofja vas bistveno povečalo in je obsegalo:[4]

Katastrske občine Naselja
Arclin Arclin, Lahovna, Lešje, Prekorje Runtole
Škofja vas Sv. Marjeta, Škofja vas, Zadobrova

Takšen teritorialni obseg je kraj Škofja vas obdržal do njegove ukinitve aprila 1952. Upravno je spadal v okvir okraja Celje-okolica, sodno pa pod  Okrožno sodišče v Celju in okrajno sodišče v Celju. Leta 1947 je na njegovem območju živelo 1.653 prebivalcev, od tega 774 moških in 879 žensk.[5] 

Združitev (komasacija) krajev Škofja vas in Zadobrova je seveda zahtevala tudi ustanovitev novega KLO Škofja vas, ki bi ga poleg odbornikov prejšnjega KLO Škofja vas sestavljali tudi nekateri odborniki ukinjenega KLO Zadobrova. To je bilo izvedeno na skupni seji odbornikov obeh krajevnih ljudskih odborov, ki je potekala 16. septembra 1946.[6] Novi KLO Škofja vas, ki je bil razširjen z odborniki ukinjenega KLO Zadobrova, je izvolil svoj izvršilni organ – Izvršilni odbor (IO) KLO Škofja vas. Na združitveni seji odbornikov obeh KLO-jev 16. septembra 1946 so bili vanj izvoljeni:

  • predsednik: Leopold Vrečko
  • podpredsednik:  Ivan Žgajner
  • člani:  Albert Medved, Karl Kos, Anton Zagožen in Jože Krulec.

IO KLO Škofja vas je bil za svoje delo odgovoren odbornikom KLO Škofja vas in hkrati tudi izvršilnemu odboru OLO Celje-okolica, ki ga je, če bi pri njegovem delu ugotovil nepravilnosti, lahko celo razpustil. Na plenarni seji KLO, 22. oktobra 1946, so določili odbornike, ki so bili odgovorni za posamezna področja, in sicer:[7] 

  • Albert Medved, Škofja vas, referent za gospodarstvo,
  • Ferdo Bornšek, Prekorje, referent za trgovino in preskrbo,
  • Jože Pešak, Šmarjeta, referent za Rdeči križ,
  • Ivan Krajšek, Zadobrova, referent za delovne odnose,
  • Martin Belak, Arclin, referent za gradnje,
  • Jože Krulec, Runtole, referent za prosveto,
  • Tone Prekoršek, Prekorje, kmetijski poročevalec,
  • Ivan Kuštrin, Zadobrova, pomočnik kmetijskega poročevalca.

Poleg izvršilnega odbora so odborniki KLO Škofja vas izvolili tudi socialno-zdravstveni svet. Njegov predsednik je postal Anton Čmer, njegovi člani pa so bili:  dr. Franc Zupančič, Ivo Vidmar, sekretar OF, Marija Bekež, predsednica AFŽ, Minka Kožuh predsednica LMS, Emilija Belak, obiskovalka otrok, Ivanka Smrdelj, obiskovalka otrok, Frenk Morelj, predstavnik OF, Leopold Vrečko, predsednik KLO-ja, Matevž Zupanc, predstavnik OF, Maks Bratušek, predstavnik OF, Jože Pešak, sekretar vaškega odbora OF Šmarjeta in Angela Mavc, tajnica Rdečega križa.[8]  

Ker je odbornikom KLO Škofja vas leta 1949 3-letni mandat potekel,  so bile decembra tega leta izvedene volitve njegovih odbornikov. Novoizvoljeni KLO je štel 31 odbornikov. Izvoljeni so bili:[9] Martin Novak, Ivo Vidmar, Polde Vrečko, Jernej Kladenšek, Elizabeta Majcen, Marija Bekež, Minka Kožuh, Jože Pešak, Ivan Zorko, Anton Žuželj, Ivan Lah, Albin Bernard, Franc Dremelj, Zofija Golec, Anica Ojsteršek, Jože Korošec, Franc Krulec, Slavko Jelen, Ivan Gorenšek, Mirko Bincl, Maks Bratušek, Julko Kožuh, Ivan Lah, Anica Kožuh, Pepca Videnšek, Mila Zupančič, Alica Vidmar, Marica Oplotnik, Tončka Okorn in Fanika Hren.

Prva redna seja novoizvoljenih odbornikov KLO Škofja vas je potekala 22. decembra 1949. Na njej so izvolili člane izvršilnega odbora. Vanj so bili izvoljeni:[10]    

  • predsednik: Martin Novak
  • tajnik: Ivo Vidmar
  • člani: Anton Mastnak, Albin Bernard, Ivan Žgajner, Ivan Lah, Martin Zupanc, Franc Dremelj in Jernej Kladenšek

V tej sestavi je KLO Škofja vas deloval do aprila 1952, ko je bil ukinjen.

Pristojnosti in način delovanja KLO Škofja vas sta določala splošna zakona o ljudskih odborih z dne 24. 5. 1946 in z dne 6. 6. 1949.[11] Tako kot prej občinski odbor Škofja vas je tudi KLO Škofja vas smel sam odločati  o določenih zadevah, ki so bile skupnega pomena za vse prebivalce njegovega območja. Med takšne pristojnosti je spadalo npr.  skrb za lokalne ceste, poti in mostove, obravnavanje perečih problemov s področja sociale in zdravstva, osnovnega šolstva, upravljanje skupnega premoženja itd. Ena tistih dolžnosti, ki mu jo je naložil Okrajni ljudski odbor Celje-okolica kot njegov nadrejeni oblastni organ, pa je bila izdelava setvenega plana in izvajanje obveznega odkupa pridelkov in živine, o čemer bo več povedanega pri obravnavanju kmetijstva po letu 1945. 


[1] Novo upravno razdelitev je uzakonil Zakon o upravni razdelitvi federalne Slovenije z dne 6. 9. 1945, Uradni list Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta in Narodne vlade Slovenije, št. 33/1945.  

[2] ZAC, KLO Škofja vas, Zapisnik 8. redne seje KLO Škofja vas z dne 15. 11. 1945.

[3] Uradni list Ljudske republike Slovenije (LRS), št. 62/1946.

[4] Prav tam.

[5] ZAC, OLO Celje, teh. enota 225, Pregled prebivalstva po okrajih in krajih.

[6] ZAC, KLO Škofja vas, Zapisnik skupne seje KLO Zadobrova in KLO Škofja vas dne 16. 9. 1946.

[7] ZAC, KLO Škofja vas, Poročilo o plenarni seji KLO Škofja vas z dne 22. 10. 1946.

[8] ZAC, KLO Škofja vas, Zapisnik redne seje izvršnega odbora KLO Škofja vas z dne 13. 8. 1947.

[9] ZAC, KLO Škofja vas, Zapisnik 3. zasedanja KLO Škofja vas z dne 20. 6. 1951.

[10] ZAC, KLO Škofja vas, Zapisnik 1. rednega zasedanja novoizvoljenega odbora KLO Škofja vas, dne 12. 12. 1949.

[11] Uradni list FLRJ, št. 43/1946 in št. 49/1949.

Fotogalleria

Opzioni di filtraggio

Ricerca

Tipo di contenuto

Categorie
Categorie
Categorie
Categorie

Organizzazione

Partner


Scelta della regione


2008 - 2022 © KAMRA, Production: TrueCAD d.o.o.