Prostovoljno gasilsko društvo Škofja vas

Njegovo delovanje od ustanovitve do leta 1945

Med vsemi društvi, ki sedaj delujejo v Škofji vasi, ima daleč najdaljšo tradicijo gasilsko društvo, saj je bilo ustanovljeno že leta 1905.[1]  Tega leta so se zbrali krajani Škofje vasi, da bi ustanovili požarno brambo in  iz svojih vrst izvolili organizacijski odbor, v katerem so bili: Franc Okorn – predsednik, Franc Kociper – tajnik  in Florijan Vrečko – blagajnik. Poleg navedenih so bili ustanovni člani društva še Martin Premšak, Franc Čepl, Karel Samec in Lenart Cank. Organizacijski odbor je 12. aprila 2005 izdelal pravila društva, ki so bila sprejeta in od oblasti potrjena 4. septembra istega leta. Čeprav so bili ustanovitelji društva in njegovi člani sami Slovenci, pa je društvo vse do leta 1921 nosilo nemško ime Freiwilligen feuerwehr zu Bischofdorf (Prostovoljna požarna bramba Škofja vas), prav tako pa so bila v nemščini napisani tudi njegova pravila in zapisniki občnih zborov.

Organizacijski komite je društvo vodil do sklica 1. občnega zbora njegovih članov, ki je potekal 9. marca 1906 v gostilni Lenarta Canka v Škofji vasi. Na občnem zboru so izvolili nov požarni odbor in za načelnika izbrali Martina Premšaka. Društvu je nudila pomoč Mestna požarna bramba v Celju, ki mu je podarila nekaj uniform, šlemov in orodja. Sredstva za svoje delovanje si je zagotavljalo z nabiralnimi akcijami med krajani, ki so gasilce podprli in prispevali vsak po svojih močeh. S tako zbranimi denarnimi sredstvi so leta 1908 nabavili novo vodno brizgalno, tega leta pa so  začeli tudi z nabiralno akcijo za izgradnjo gasilskega doma. Do njegove izgradnje je društvu prostore za shranjevanje opreme odstopil Lenart Cank. V nabiralni akciji so zbrali 826 kron in 44 vinarjev, kmetje pa so darovali les, opeko ter s prostovoljnim delom prispevali k hitrejši izgradnji gasilskega doma. Zemljišče zanj je odstopil Marin Vozu, gradbena dela pa je vodil Florijan Vrečko. Gasilski dom je bil dograjen leta 1911. 

O delovanju društva od leta 1911 pa do leta 1921 ni podatkov, ker se njegov arhiv za to obdobje ni ohranil.  Iz ohranjenih arhivskih dokumentov društva iz leta 1921 je mogoče ugotoviti, da je bil 28. maja tega leta sklican občni zbor njegovih članov, ki je potekal v prostorih gostilne Vrstovšek v Škofji vasi. Na njem so pod prvo točko dnevnega reda obravnavali razpustitev prejšnjega gasilskega društva, ki je nosilo nemško ime, in ustanovitev novega s slovenskim imenom Prostovoljno gasilsko društvo Škofja vas. V njem je bilo tedaj včlanjenih 28 aktivnih članov. Izvolili so člane novega odbora društva, v katerem so bili:  Jožef Kožuh – načelnik, Franc Okorn – njegov namestnik, Valentin Resnik – tajnik in blagajnik, Lenart Cank, Franc Čepl in Florjan Vrečko pa člani odbora.

Sredstva za nakup gasilske opreme je društvo pridobivalo s članarino,  prostovoljnimi prispevki krajanov in z organiziranjem veselic, srečelova  in tombol. Prvič se njihovo organiziranje omenja leta 1927. Te prireditve so sčasoma prerasle običajno zabavo in so postale tudi kulturne prireditve,  na katerih so vsako leto igrali krajše in daljše gledališke igre.  S tako zbranimi sredstvi so leta 1929 nabavili novo motorno brizgalno Rosenbauer 600 litrov, 2 sesalni cevi in sesalni koš. Najpomembnejšo pridobitev društva pa je predstavljal nakup prvega gasilskega avtomobila leta 1936. To je bil star tovorni avtomobil, ki so ga preuredili v gasilske namene. Med dogodki, ki so najbolj zaznamovali delovanje PGD Škofja vas pred nastopom nemške okupacije leta 1941, je treba omeniti še razvitje gasilskega prapora leta 1938, ki se žal ni ohranil, ker so ga Nemci ob umiku maja 1945 odnesli s seboj. Pred nemško okupacijo aprila 1941 so bili njegovi glavni organizatorji in vodje: Jožef Kožuh, Franc Okorn, Franc Kotnik, Florijan Vrečko, Lenart Cank in Martin Premšak.  

Tako kot vsa ostala društva, ki so pred vojno delovala na območju Škofje vasi in njene bližnje okolice, so nemške okupacijske oblasti že maja 1941 ukinile tudi Prostovoljno gasilsko društvo Škofja vas. Ker pa je bilo takšno društvo nujno potrebno, so namesto prejšnjega ustanovile novega, ki je znova nosilo nemško ime Freiwilligen Feuerwehr Bischofdorf. Do konca vojne je bil njegov predsednik Ivan Okorn, poveljnik pa Martin Jurša. 

Njegovo delovanje po letu 1945

Takoj po končani  leta 1945 je bila ustanovljena Prostovoljna gasilsko četa Škofja vas, ki se je leta 1948 preimenovala v Prostovoljno gasilsko društvo Škofja vas.[2]  Na občnem zboru članov društva 6. septembra 1948, ki je potekal v prostorih KLO Škofja vas, je njegov predsednik postal Polde Vrečko, poveljnik Janko Vrečko in tajnik Karl Kmecl. Za uspešno delovanje društva je bilo treba nujno zagotoviti večje prostore, ker tedanji gasilni dom prostorsko ni več ustrezal. Pobuda za gradnjo novega gasilskega doma je bila sprejeta leta 1949. Naslednje leto je KLO Škofja vas za izgradnjo novega gasilskega doma iz Splošnega ljudskega premoženja, s katerim je upravljal, dodelil zemljišče ob cesti proti Arclinu. Še istega leta je bil izdelan gradbeni načrt in pripravljeno gradbeno dovoljenje. V akciji za njegovo izgradnjo so s prostovoljnim delom  sodelovali vsi gasilci in vaščani. Leta 1951 je bilo poslopje novega gasilnega doma že pod streho. Konec sedemdesetih let so bile k novemu gasilskemu domu  dograjene še garaže. Poleg tega, da je dobilo nov gasilski dom z garažami za gasilske avtomobile,  je društvo postopoma  nabavljalo tudi sodobno gasilsko opremo in gasilske avtomobile.

V okviru PGD Škofja vas sta obstajali prostovoljna gasilska četa in industrijska gasilska četa, ki pa se je leta 1951 osamosvojila. Društvo je organiziralo tudi žensko desetino ter pionirje in mladince. Število njegovih članov je hitro naraščalo. Leta 1952 npr. je štelo samo 48 članov,   pol stoletja kasneje (1992) pa kar 180. Njegovi člani so ob požarih posredovali ne le na območju Škofje vasi in sosednjih vasi, ampak tudi na širšem območju. Posredovali so tudi ob elementarnih nesrečah. Zlasti veliko požrtvovalnost so pokazali ob veliki poplavi v noči s 4. na 5. junij 1954. Reševalne akcije se je tedaj udeležilo 50 njegovih članov, od tega 10 v Vojniku, ostali pa v Škofji vasi ter Šmarjeti. Opravili so 500 prostovoljnih ur pri reševanju ljudi, živine, črpanju vode in odstranjevanju raznega naplavljenega materiala. Tedaj je zaradi hitrega navala vode življenje izgubil njegov član Ivan Tanšek.

Člani društva so se udeleževali tekmovanj ne le doma, ampak tudi v tujini in dosegali lepe uspehe, saj so posegali tudi po prvih mestih. Na domačih tekmovanjih so njihove največje uspehe predstavljali naslednji dosežki:

1. mesto mladincev  na medkrajevnem tekmovanju gasilskih društev leta 1948 v Celju;

1. mesto na tekmovanju gasilskih društev leta 1958 v Straži pri Rogatcu in v Socki;

1. mesto na gasilskem tekmovanju v Slovenskih Konjicah in meddruštvenem tekmovanju leta 1968 v Škofji vasi;

1. mesto na tekmovanju gasilskih društev, ki ga je leta 1985 organizirala Občinska gasilska  zveza Celje ob praznovanju 30-letnice svojega delovanja;

1. mesto članic na republiškem tekmovanju leta 1987, s čimer so pridobile pravico udeležbe na državnem (jugoslovanskem) tekmovanju;

2. mesto članic leta 1988 na jugoslovanskem državnem tekmovanju v Zrenjaninu;

1. mesto ženske enote in 2. mesto moške enote leta 1990 na tekmovanju za pokal Škofje vasi.

Na tekmovanju v Avstriji so člani PGD Škofja vas leta 1984 dosegli 1. mesto med tujimi enotami v skupini bronastih značk in 3. mesto v skupini srebrnih značk, na tekmovanjih v Avstriji in Nemčiji leta 1992 pa 2. mesto.


[1] Vsi navedeni podatki o zgodovini Prostovoljnega gasilskega društva Škofja vas so povzeti iz publikacije 100 let PGD Škofja vas, Škofja vas 2005.

[2] Vsi navedeni podatki o PGD Škofja vas so povzeti iz publikacije 100 let PGD Škofja vas, 2005.

Fotogalerija

Možnost filtriranja

Iskanje

Tip vsebine

Kategorije
Kategorije
Kategorije
Kategorije

Organizacija

Partner


Izbira pokrajine

Vse pokrajine
Celjska pokrajina
Dolenjska pokrajina
Gorenjska pokrajina
Goriška pokrajina
Koroška pokrajina
Obalno-kraška pokrajina
Osrednjeslovenska pokrajina
Pomurska pokrajina
Spodnjepodravska pokrajina
Štajerska pokrajina
Slovenci v zamejstvu in po svetu

2008 - 2022 © Portal KAMRA, Izdelava: TrueCAD d.o.o.