Slovenski podobar, eden od najbolj pomembnih mojstrov historizma v 19. stoletju na Slovenskem.
28. avgust 1819, Stara Oselica – 2. marec 1889, Radovljica
Prvi v rodbini, ki se je izučil za podobarja, je bil Janez Vurnik starejši, rojen 28. avgusta 1819 v Stari Oselici v Poljanski dolini. Rodil se je očetu Gregorju Burniku, cerkovniku, in materi Katerini, rojeni Mežek. Imel je dva brata, Boštjana in Jurija. Zakaj je dal spremeniti priimek iz Burnik v Vurnik, ne vemo. Leta 1824 se je družina preselila na Dobravo pri Kropi. Oče ga je poslal v osnovno šolo v Celovec in potem (1830–1832) v Ljubljano ter zatem na Primorsko, kjer naj bi se izučil za trgovca. A mu očetova izbira poklica ni ležala, zato je na svojo roko odšel v Radovljico, se odločil za podobarstvo in bil v letih 1834 do 1840 učenec in pomočnik pri podobarju Mateju Goričniku v Radovljici (eden izmed naslednikov poznobaročne slikarske delavnice Leopolda Layerja v Kranju). Iz Goričnikove delavnice je izšel kot izučen podobar, kar je pomenilo, da je obvladal širok razpon dejavnosti od risanja načrtov, rezbarjenja, klesanja, marmoriranja, slikanja, zlatenja in polihromiranja do mizarskih, kamnoseških in stavbarskih del.
