Slovenski podobar, kipar, konservator in učitelj, mojster historičnih slogov.
3. november 1849, Radovljica – 18. marec 1911, Radovljica
Edini sin Janeza Vurnika in Uršule, rojene Dežman, se je rodil leta 1849 v Radovljici. Tam je obiskoval osnovno šolo, realko pa med leti 1860–1862 v Ljubljani. Ker je odraščal v vsakodnevnem stiku z domačo podobarsko delavnico, se je tudi sam izučil vseh očetovih mojstrstev, a ga je kasneje s svojim talentom in eruditskim učenjem presegel, predvsem na kiparskem področju. Tako kot se je njegov oče uprl svojemu, se je tudi Janez Vurnik mlajši in se proti njegovi volji odpravil v uk h kiparju Johannesu Steinhäuserju v Laas na avstrijskem Tirolskem, ki je imel obrtno kamnoseško šolo. V tem obdobju se je že kazal njegov talent, saj je med drugim izklesal sv. Mateja za katedralo v Strasbourgu in Madono z otrokom za dekoracijo domače hiše. Po povratku je deloval v očetovi delavnici, a le redko samostojno, saj se je vse odvijalo po volji strogega očeta. Podobarsko delavnico je prevzel po očetovi smrti leta 1889.
Umrl je 18. marca 1911. Ivan Vurnik, njegov sin, je v spominih na očeta zapisal: »Kdor se hoče poglobiti v estetsko stran njegovih zadnjih dozorelih del, bo moral priznati, da je svoja dela opravljal z ljubeznijo do svari in skrajno nesebično za svojo materialno korist.« (Boris Leskovec: Na brzicah življenja, 2017, str.22)
