Ivan Vurnik je tudi med utemeljitelji modernega urbanizma na Slovenskem. Urbanizmu se je začel intenzivneje posvečati v 30-tih letih 20. stoletja. Zasnoval je načrt za delavsko naselje v Mariboru, ki je bil tudi edini dosledno uresničen, za tem pa še urbanistične načrte za Bled, Radovljico, Grosuplje, Hrastnik, Trbovlje, Ljubljano, Prebold in Kranj. Stroka njegove načrte ocenjuje kot celovite in temeljito premišljene kompozicije, ki naj zagotovijo uporabnost in estetsko vrednost, pri čemer je vedno upošteval številne kriterije – vizijo, zgodovino, naravne danosti, ekonomiko idr.
»Pri urbanističnih zasnovah si je prizadeval za čim učinkovitejše delovanje mesta, prometne žile je speljal na obrobje in mesto razbremenil motornega prometa, izpostavljal racionalno ureditev železniškega in cestnega omrežja, veliko prostora je odmeril stanovanjskim stavbam po principu vrtnega mesta, vključeval upravne, zdravstvene in druge stavbe, potrebne za nemoteno življenje v mestu, obenem pa poudarjal pomen zelenih površin, ki jih je v večjem obsegu vključeval v mestno tkivo.« (mag. Andreja Rakovec, http://www.mariborart.si/osebnost/-/article-display/ivan-vurnik)
Pomemben je tudi njegov prispevek pri izobraževanju o urbanizmu. Vurnik je bil edini profesor v tedanji Jugoslaviji, ki je predaval o deželnem načrtovanju. Poučeval je svoje in Plečnikove študente, objavljal članke, nekaterih večjih načrtov pa se je loteval skupaj s svojimi študenti. Za realizacijo njegovih urbanističnih načrtov naročniki žal večinoma niso imeli poguma ali možnosti, vendar pa je Vurnik kljub temu vsaj delno vplival na razvoj obravnavanih krajev, predvsem pa na pristop in odnos do urbanizma kot takega.
