V Litostroju so se zavedali ugodnega vpliva rekreacije na zdravje, delovno storilnost in počutje delavcev. V tovarni so leta 1960 ustanovili športno društvo, ki je bilo že tretje po vrsti, pred njim sta bila namreč že dva neuspešna poskusa organiziranja športne dejavnosti v delovni organizaciji. Namen tega društva ni bil gojiti vrhunskih športov, pač pa spodbujati zdravo rekreacijo delavcev in uslužbencev Litostroja ter njihovo družabno povezovanje zunaj delovnega časa.
Zgodovina športnega udejstvovanja v delovnih organizacijah v nekdanji Jugoslaviji je tesno povezana s socializmom in ideologijo, ki je spodbujala fizično kulturo in aktiven življenjski slog. Po drugi svetovni vojni je novi režim začel spodbujati šport kot del širše socialne politike, v delovnih organizacijah so ustanavljali t. i. fizkulturne aktive, ki so krepili sodelovanje med zaposlenimi in skrbeli za njihovo telesno aktivnost.
Pravo množičnost je športna rekreacija v delovnih organizacijah doživela v šestdesetih in sedemdesetih letih, ko so novoustanovljena športna društva spodbujala predvsem rekreativno telesno aktivnost in so se uveljavila športna tekmovanja med podjetji, t. i. delavske športne igre, v različnih disciplinah, vključno z nogometom, košarko, atletiko in drugimi ekipnimi športi. Z razpadom Jugoslavije in osamosvojitvijo Slovenije je začel šport v delovnih organizacijah postopoma izgubljati osrednje mesto, ni pa povsem zamrl.
V Litostroju so se v novem društvu postopoma ustanavljale posamezne sekcije z lastnimi referenti, ob posebnih priložnostih, zlasti obletnicah tovarne, uvedbe samoupravljanja ipd. pa je društvo razpisovalo športna prvenstvena tekmovanja v nogometu, odbojki, rokometu, namiznem tenisu, kegljanju, balinanju, streljanju, smučanju, lahki atletiki itd. Interna medobratna tekmovanja v različnih disciplinah so imela dolgo tradicijo, ki je segala v petdeseta leta prejšnjega stoletja, in so bila med delavci precej priljubljena, litostrojske ekipe pa so uspešno sodelovale tudi v sindikalnih prvenstvih občine Šiška ter v delavskih igrah med posameznimi delovnimi organizacijami.
»Občinski sindikalni svet Ljubljana-šiška je v počastitev dneva republike organiziral veliko športno tekmovanje v košarki, nogometu, odbojki, streljanju in namiznem tenisu. V tekmovanju so sodelovale ekipe iz skoraj vseh šišenskih delovnih organizacij. Litostroj je bil zastopan v košarki, streljanju, kegljanju in namiznem tenisu. Najuspešnejši v ekipi so bili igralci namiznega tenisa, saj so dosegli drugo mesto za Donitom iz Medvod, med posamezniki pa je zmagal Rajko Šabec iz TOZD Pl. Strelci so bili ekipno tretji. Prvi je bil Color, drugi pa Agrostroj. Med posamezniki je zmagal Stane Meserko iz Litostroja NS, drugi pa je bil Vlado Horvat iz IC Litostroj. Kegljači so se uvrstili le posamezno Karel Roudi iz TOZD FI (na tretje mesto), košarkarska ekipa pa je svoje delo šele pričela in ji želimo v prihodnje več sreče. V skupnem rezultatu pa je naša delovna organizacija zasedla tretje mesto.« (Športniki za dan republike, Litostroj, 1975, 12, 5)
»Dolgo že ni bilo čutiti tako živahnega utripa športnega življenja v Litostroju. Ko bi videli, kako so balinarji zgladili svoje stezice, čeprav jim je dan poprej nagajal dež, kako skrbno je bilo pripravljeno tekmovanje v orientacijskem pohodu, koliko truda so vložili strelci v pripravo strelišča na hodniku industrijskega centra in koliko tehtanj je bilo pri sestavi čimboljših ekip za šah, kegljanje, nogomet… Lep dan se je obetal — kot nalašč za športna tekmovanja — ko je tajnik sindikata tov. Stane Kocjan po pozdravni koračnici zaželel udeležencem iger čimveč športne sreče in dobrih rezultatov. Potem je šlo zares: v peteroboju so se v sedmih panogah zvrstili tekmovalci podjetij: FERRALIT – Žalec, SAVA – Kranj, STEKLARNA – Hrastnik, ŽELEZARNA — Jesenice in LITOSTROJ. Vzporedno s peterobojem pa so tekle borbe v šestih panogah tradicionalnega troboja med reprezentancami METALNE iz Maribora, STROJNIH TOVARN iz Trbovelj in domačina LITOSTROJA.« (Igre mladosti, zdravja, moči, Litostroj 1972, 9, 6–7)
