Zamisel o pihalni godbi v Litostroju se je oblikovala že leta 1949, pobudo za njeno ustanovitev v okvirih Industrijsko kovinarske šole pa je naslednje leto dal ljubljanski krajevni sindikalni svet. Z leti je postala nepogrešljiv nosilec kulturne dejavnosti v delovni organizaciji in po mnenju mnogih »orkester vseh litostrojčanov, orkester vseh generacij«.
Prva skupna vaja takratne zasedbe je potekala februarja 1950 v dvorani Zadružnega doma v Guncljah, že prvega maja tega leta pa je pihalni orkester tudi prvič nastopil: v zgodnjih jutranjih urah je na proslavi zmage v Šentvidu v litostrojskem naselju zaigral nekaj koračnic. Takrat so si mladi godbeniki tudi nadeli svoje prvo ime, tj. Mladinska godba Litostroj (MGL).
Sprva so v godbi sodelovali le gojenci litostrojske šole, kasneje so se jim pridružili tudi člani delovnega kolektiva Litostroj in študentje glasbene šole Franca Šturma. To so bili otroci delavcev, zaposlenih v Litostroju, ali pa tisti, ki so stanovali na litostrojskem območju. Zasedba se je pogosto menjala, prvih sedemindvajset let pa jo je vodil kapelnik Leander Pegan, ki je bil pred tem dirigent pihalne godbe spodnja Šiška. Godba je s Peganom in novimi inštrumenti, ki jim jih je priskrbel, gostovala tako po Sloveniji kot tudi zunaj njenih meja. L. 1971 se je Mladinska godba Litostroj preimenovala v Pihalni orkester Litostroj, šest let za tem pa je dirigentsko palico prevzel Blagoje Ilić, ki je orkester vodil naslednjih deset let. Tudi pod njegovim vodstvom je orkester nastopal po Sloveniji in tujini, posnel pa je tudi malo gramofonsko ploščo. Ilića je l. 1987 zamenjal Marjan Stropnik, ki je na čelu godbe ostal do leta 1994. V času njegovega vodenja je orkester začel prirejati novoletne koncerte, z Mešanim pevskim zborom Litostroj pa so leta 1990 izdali tudi kaseto.
Godba je sprva igrala na starih, skoraj neuporabnih inštrumentih, nato pa so ob podpori uprave podjetja počasi izpopolnjevali svoj instrumentalni inventar ter si z vztrajnim delom in vajami v svojem prostem času pridobili precejšen sloves, zato so veliko nastopali na dogodkih v okviru podjetja, pa tudi izven. Sodelovali so na proslavah, pogrebih, občinskih praznikih itd. ter pripravljali samostojne koncerte. Glasbeni sestav je obsegal približno 50 članov.
Ob desetnici delovanja so v glasilu Litostroj zapisali: »Pred desetimi leti je zbrala sindikalna organizacija podjetja Litostroj s sodelovanjem uprave podjetja prizadevne mlade fante, ki so se pričeli učiti pod strokovnim vodstvom kapelnika Leandra Pegana vseh instrumentov, ki so potrebni za sestavo godbe na pihala. V teh desetih letih nesebičnega dela v prostem času se je ustvaril zelo dober kolektiv godbe, ki je neštetokrat sodelovala povsod tam, kamor so jo poklicali, bodisi v domačem podjetju ali drugje. Godba je bila povabljena zaradi svojega slovesa tudi izven Ljubljane, kjer je imela večkrat, posebno v Piranu, Trstu, na Koroškem, v Sutjeski, Kočevju, Črnomlju, Ribnici in na Primorskem samostojne, zelo uspele koncerte. Godba je imela v tem času več kot 450 samostojnih koncertov in nastopov.«
Pihalni orkester so tekom obstoja pestile tudi težave, predvsem pomanjkanje denarja in primanjkljaj novega glasbenega kadra, vendar mu jih je vedno uspelo prebroditi: »Na prvem mestu so materialne težave. Razen potreb po raznih že rabljenih instrumentih za učenje novincev, notnega materiala, novih uniform, so tu še izdatki za izplačevanje nagrad in za kritje stroškov za nastope, za vzdrževanje in gretje prostora, kjer imajo vaje, vzdrževanje instrumentarija, notnega materiala in drugo …«
Ob 20-letnici godbe je bilo v glasilu Litostroj mogoče prebrati, da je godbi »z velikimi napori uspelo obdržati precejšnjo kvaliteto in strokovno raven na področju glasbene dejavnosti… Iz leta v leto so glasbeniki vidno napredovali ter v dvoranah in na prostem prirejali samostojne promenadne koncerte. Prav tako so sodelovali na raznih tekmovanjih godb v Sloveniji in izven nje. Godba je dosegla tudi prva mesta, za kar je prejela pohvale, diplome in plakete. Sodelovala je na pomembnih večjih prireditvah, kot je bila npr. obletnica bitke na Sutjeski, raznih republiških in občinskih obletnicah ipd. Ne smemo pozabiti, da je Litostrojska godba s svojimi programi nastopala tudi izven naših meja.«
Ob 25-letnici obstoja so pripravili samostojen koncert v mali dvorani Hale Tivoli. Godbeniki so za svoje predano delo prejeli plaketo mesta Ljubljane, z Gallusovim odlikovanjem pa je bil nagrajen tudi dolgoletni dirigent Leander Pegan. Gostje slavnostnega koncerta so bili folklorna skupina France Marolt in Ansambel Mihe Dovžana s pevko Ivanko Kraševec. »Večer letošnjega 22. maja je bil veličasten. Dvorana je bila lepo okrašena in naši fantje so bili oblečeni v nove moderne uniforme. Organizaciji moramo dati petico! … Poslušalci so bili izredno zadovoljni, saj so se predstavili naši domači ljudje iz vrst delavstva, ki so nosilci našega kulturnega življenja.«
L. 1980 so slovesno obeležili tudi 30-letnico delovanja. Ob jubileju so izdali poseben almanah ter pripravili koncert v dvorani Kina Šiška. Pet let kasneje je Pihalni orkester Litostroj posnel malo gramofonsko ploščo. Prva skladba na plošči je bila Litostrojska koračnica, ki jo je skladatelj Ladislav Leško posvetil orkestru. Jubilejni koncert so tistega leta (1985) pripravili v rekreacijskem centru Mostec, za 35 let delovanja pa so dobili do tedaj najvišje priznanje, Red zaslug za narod s srebrno zvezdo.
Januarja 1990 so v glasilu Litostroj poročali o uspešnem novoletnem koncertu, ki so ga pripravili godbeniki v sodelovanju z Mešanim pevskim zborom. Poudarili so, da ob upadanju drugih proslav ostaja novoletni koncert edini stik glasbenih izvajalcev z litostrojsko publiko: »S tradicionalnim novoletnim koncertom se ne ponaša Dunaj ali pri nas Cankarjev dom, to lepo navado gojijo tudi glasbeniki v Litostroju, s čimer vsako leto omogočijo svojim zvestim poslušalcem spremljanje razvoja in rasti kvalitete tako Sindikalnega pihalnega orkestra kot Mešanega pevskega zbora.«
Pihalni orkester Litostroj je obstal tudi po letu 1991, ko je podjetje Litostroj izgubljalo zaposlene in je dokončno razpadlo. S svojimi številnimi nastopi razveseljuje občinstvo še dandanes, od leta 2022 pa nosi ime Pihalni orkester Ljubljana. Na spletni strani orkestra je mogoče prebrati: »Pihalni orkester je v letu 2020 dopolnil že 70 let neprekinjenega delovanja. Nekdanja mladinska godba Litostroj, ustanovljena sredi prejšnjega stoletja kot orkester velikega socialističnega koncerna, je v desetletjih delovanja prerasla v kakovosten orkester, ki poleg koračnic izvaja zelo raznolike zvrsti glasbe, od klasične do ljudske in zabavne.«
