V letih po drugi svetovni vojni so delovni kolektivi različnih industrij oziroma tovarn začeli graditi počitniške domove ob morju ali v planinah, da bi lahko svojim delavcem omogočili oddih. Zavedali so se, da so zadovoljni in spočiti delavci bolj učinkoviti in produktivni.
V Litostroju so možnost počitnikovanja prvič ponudili leta 1955. Uprava tovarne je v ta namen kupila 56 šotorov z dvema ali več ležišči: »Do letos v Litostroju niso poskrbeli za počitnice svojih delavcev, kakor so to storili marsikje. Letos pa nočejo zaostajati. V skrbi, da omogočijo počitnice tudi socialno šibkim in okrepčila potrebnim članom kolektiva, je za te podjetje priredilo brezplačno taborjenje z vso oskrbo v Poreču … Do sedaj je na to taborjenje že odšlo nad 200 delavcev … Letos bo koristne in prijetne počitnice v Poreču preživelo okrog 500 Litostrojcev.« (Delavska enotnost, 5. avgust 1955, št. 31, str. 4.)
Dve leti kasneje so litostrojčani začeli graditi planinski dom na Soriški planini. Prvi objekt je obsegal le šestnajst skupnih ležišč, leta 1959 pa so postavili stavbo s 15 sobami, ki je nudila 38 ležišč. Pri gradnji so sodelovali litostrojski planinci z udarniškim delom. »Pri gradnji so pokazali člani našega kolektiva, posebno planinci, izredno navdušenje in razumevanje. Udarniki so vsako nedeljo pomagali pri urejevanju gradbišča, pri prevozu gradbenega materiala, zidavi, sejanju peska, urejevanju okolice doma in dovoznih poti. Lahko rečemo, da se je prav po zaslugi planincev Litostroja raznesel glas o lepoti Sorške planine po vsej Sloveniji, pa tudi izven nje.« (Mnogo novega na Sorici, Litostroj, januar 1960, št.1, str. 6.)
Konec petdesetih let so se možnosti za letovanje začele širiti. V glasilu Litostroj so poročali, da je v letu 1959 dopust v njihovih počitniških domovih koristilo 722 članov delovnega kolektiva. »Iz leta v leto je v kolektivu večje zanimanje in številnejši odziv za oddih v počitniških domovih ob morju ali v planinski koči na Sorški planini. Lani je okrog 30 odstotkov delavcev našega podjetja izkoristilo to ugodnost. Pri tem pa ne štejemo članov njihovih družin in prehodnih obiskovalcev Sorice.« (Morje, gore vabijo …, Litostroj, marec 1960, št. 3, str. 4.)
Do sredine šestdesetih let je zanimanje litostrojčanov za letovanje rastlo. Leta 1965 pa so v glasilu poročali, da v njihovih domovih letuje le približno 10 odstotkov zaposlenih ter da zanimanje pada. K temu naj bi prispevali visoke cene, slabe plače ter spremenjen regres. »Vsako leto sem preživel del dopusta v enem izmed naših domov. Letos mi najbrž to ne bo mogoče. Imam štiričlansko družino. Če kalkuliram — cena dnevnega penziona in nekaj za druge izdatke — pridem do vsote 8.000 (oz. po znižanju okoli 6.800) dinarjev dnevno. To je za vse preveč. Bomo kar doma! — Letos ne gremo! — Predrago! Tudi poceni je dražje …« (Želje po letovanju uresničljive?, Litostroj, junij 1965, št. 6, str. 10.)
O velikem padcu koriščenja kapacitet so poročali tudi v Delavski enotnosti v članku z naslovom Zaskrbljujoči podatki o letnem oddihu v Litostroju: »V Litostroju dobro vedo, da vsemu temu v precejšnji meri botrujejo razmeroma skromni osebni dohodki. V povprečju le 69.000 na mesec. To je za kolektiv z velikim številom visokokvalificiranih strokovnjakov res premalo.« (Delavska enotnost, 26. 5. 1966 št. 20 str. 6)
Zasedenost kapacitet se je nato proti koncu šestdesetih let spet povečevala; leta 1971 je mogoče v glasilu Litostroj prebrati, da letovanje v njihovih domovih koristi približno 20 odstotkov zaposlenih. Krivulja zasedenosti počitniških domov je v naslednjih letih počasi naraščala. Leta 1976 je bilo na počitniškem oddihu 1690 članov kolektiva in njihovih svojcev. V začetku osemdesetih so se številke zopet opazno povečale, razširile so se tudi možnosti za izlete na tuje: »Skupno je dopustovalo 2173 oseb, izletov pa se jih je udeležilo 1286. Iz prijav in udeležbe je razvidno, da je pri dopustovanju največje zanimanje za Fieso, nato za prikolice in za letovanje v Kukljici … Pri izletih je še vedno največje zanimanje za ČSSR.« (Uspešno končana sezona, Litostroj, oktober 1980, št. 10, str. 13.)
Konec osemdesetih let so se soočali s številnimi težavami zaradi dotrajanosti objektov. Leta 1987 je kljub temu v okviru Litostroja letovalo približno 3800 oseb, naslednje leto pa 3550: »V letošnjem letu bo letovalo v okviru naše delovne organizacije približno 3800 oseb, zaradi veliko premajhnega števi-la ležišč pa bomo morali resno razmisliti o razširitvah in pridobitvah novih počitniških zmogljivosti. Upajmo, da bomo vendarle uspeli uresničiti načrte v zvezi z izgradnjo novih sodobnih počitniških domov v Fiesi in na Soriški planini, katerih gradnjo smo morali že prevečkrat odložiti.« (Naša družbena prehrana, Litostroj, jubilejna, 1987, št. 7–8, str. 8.)
