Ddr. Alojzij Kuhar je pisal v slovenskem knjižnem jeziku prve polovice 20. stoletja s posameznimi neknjižnimi elementi, predvsem iz koroškega narečja. Slovensko jezikovno okolje je zapustil leta 1941 in stopil v svet angleščine. Do svoje smrti je živel na tujem govornem področju, čeprav v stalnem stiku s Slovenci. Jezik slovenščine v matični domovini je šel svojo razvojno pot, Kuharjev jezik pa je ostal tak, kot se je razvil do njegovega odhoda iz domovine: enostaven, preprost, bogat s stalnimi besednimi zvezami in prežet z domačimi besedami iz govorjenega jezika. Nekaterim izmed njih današnja narečna raba peša oz. jih slišimo le še pri redkih sogovorcih, npr. šiberlni za suhe jabolčne krhlje, ali pa so še vedno pogosto v rabi, npr. kura za kokoš. Kuhar je še uporabil narečno koroško izgovarjavo majnik za mesec maj. Med besedami so tudi germanizmi, ki so še danes v koroškem narečju močno prisotni – eden takih je jager za lovec. V Kuharjevem rokopisju najdemo arhaizme (jako za zelo), neknjižne pogovorne (gnjaviti se za mučiti se) in nižje pogovorne (špital za bolnišnica) besede. Tudi v oblikoslovju zasledimo narečno obliko za orodnik srednjega spola množine (z) dekletami, namesto knjižne (z) dekleti.
Drobec o besedju
Weiterlesen
