4. aprila 1941 sta dr. Alojzij Kuhar in msgr. Franc Gabrovšek po sklepu Slovenske ljudske stranke z vlakom odpotovala proti Grčiji. Nista vedela, kje se bo njuna pot končala, ali na evropski celini ali bog ve kje.
Z Gabrovškom sta se sicer tolažila in si pravila dovtipe, kako jahata na kamelah in na slonih, a pri srcu jima je bilo tesno. Zdaj, ko je oblast prevzela vojska, je bilo čisto drugače. Vlak so že prvič ustavili za cele pol ure, potem pa tako naprej na vsaki naslednji postaji. Na dan bombardiranja Beograda brez vojne napovedi sta bila oba še v Jugoslaviji. Nekaj pred peto uro naslednjega dne pa so bili že na makedonskih tleh. Takrat je prvič počilo. Eksplozije so bile vse pogostejše in nenadoma je zadelo tudi njihovo železniško postajo. Letalska bomba je padla kakih 80 metrov od njih. Počilo je štririkrat zapored. Pozneje so izvedeli, da so Nemci bombardirali skrito vojaško letališče severovzhodno od Skopja. Na vlaku sta se spoznala s številnimi častniki, ki so šli v različne kraje južne Srbije. Spraševala sta jih za nasvet, kam bi se dalo najvarneje odpotovati. Končno so vsi sklenili, da bo še najbolje, če ostanejo na prvotni progi proti Skopju. V Skopju so se za silo očedili in kar v vlaku čakali na nadaljevanje poti proti Grčiji. Takrat so zatulile sirene in najavile ponoven napad bombnikov. Gabrovšek je z znanci planil proti bližnjemu hotelu Bristol, Kuhar pa jo je s polkovnikom Pogačnikom ubral nazaj proti postaji, a so ga zavrnili in je bil prisiljen tudi on počakati na konec bombardiranja v hotelu Bristol. Strašno treskanje kar ni hotelo prenehati; ženske so drhtele, otroci jokali. Drugi napad je bil na srečo kratek. Nedaleč od hotela je gorelo župnišče stolne cerkve sv. Antona, kjer je opravljal svoj apostolat slovenski škof Gnidovec.114
Ker novih letalskih napadov ni bilo več, se je vlak odpeljal proti Đevđeliji. Tja so prispeli okoli polnoči, grškega vlaka na nasprotnem tiru pa ni bilo. Nekdo izmed stražarjev na postaji se je zato ponudil, da gre z njimi v mesto, kjer pa jim niso nikjer hoteli odpreti. Končno so lahko »presedeli« noč na svojih kovčkih v nekem vojaškem bunkerju. Zjutraj so izvedeli, da bo vlak le odpeljal proti Grčiji okoli 10. ure.
[114] Janez Frančišek Gnidovec (1873–1939), slovenski duhovnik, lazarist, škof in kandidat za svetnika. Papež Pij XII. ga je 1924 imenoval za škofa v Skopju (sprva sedež v Prizrenu).
