Živinski sejmi in konjski mešetarji

V Grosupljem ni bilo velikega sejma. Bil je sejemski prostorpri Bambiču. Tudi v tujino so prodajali živino. Živali so stehtali, vsako živalso označili, da so vedeli, kdo je bil lastnik. Dali so jih na vlak, vsak vagon je imel oskrbnika, ki je skrbel zaživali, jih krmil, napojil, ko je bilo treba.

V bližini Grosupljega so bili veliki sejmi v Višnji Gori, koso z mestnimi pravicami dobili dovoljenje za tržne dneve, da so organiziralištiri sejme na leto, za žegnanje in večje praznike, ob sobotah in nedeljah. NaZdenski rebri pri sv. Antonu so bili tudi veliki sejmi. Prodajali so ovce,koze, govedo, pujske, konje in seveda tudi vso opremo, kmetijsko orodje. Tam sose kupci z mešetarji zmenili in šli tudi na dom pogledat še kakšno žival.  

Lojze Potočnik (intervju): Po konjeso hodili na sejme v Karlovec, Bjelovar. V žep so dali nekaj pesti kuhanegafižola in kos kruha, pa so šli peš po bližnjicah. Kupovali so predvsem kmečkekonje za delo na kmetiji in furanje. Včasih je kupec dobil garancijo, ki jeveljala določeno število dni, kot je bilo z zakonom določeno. Preden je človekugotovil prevaro, je običajno ta rok že potekel.

Avgust Burger (intervju): Mešetarjiso tudi goljufali. Da bi več zaslužili, so konje pomlajali. Starost konjaocenjujejo, kakšne ‘rupe’ ima v zobeh. Če ima še črne rupe, je mlad, če ima žezbrušene zobe, je pa star. Kovač je s posebno napravo vžigal v zobe črne pike.Štiri vrste vžigalk smo imeli. Segreli smo vžigalko in konju v zob vžgali piko,da je bila rupa – jamica črna. Za pet in več let smo ga pomladili.   

Včasih je bil en konj vreden 3 do 4 krave, to je bilo drago,danes je konj vreden malo več kot 1000 evrov, celo za 400-500 evrov se dobidovolj dobrega konja.

Konjski mešetarji

Vse vrste informacije o živini si lahko dobil pri konjskemmešetarju. Srečal si jih na sejmih, lahko tudi pri kovaču ali v gostilni. Ti sodobili procent od prodaje, zato so se dobro pozanimali o živalih, ker so tudijamčili, da je z živino vse v redu. Ko so se zbirali na sejmih, so se kmetjenanje obračali za nasvete, za mešetarjenje in tudi denar so si kmetje sposojaliod njih. 

Franjo Kramar (intervju): Če jekonj kazal znake bolezni ali utrujenosti, so ga lastniki hitro prodali. VLjubljani je na sejmu pri prodaji pomagal Hlade. To je bil velik beretavc,mešetar. Je rekel: »Ti poglej konja, on te ne more.« Pa je kupec konja kupil,potem je pa prišlo do tožbe, ker je bil konj slep. Vedno je bilo z živaljo kajnarobe, če si jo pri Hladetu kupil. V Ljubljani so bili živinski sejmi za vsevrste živali pri klavnicah, vsako prvo in tretjo sredo v mesecu. Hlade se je žev torek peljal z zapravljivčkom v Ljubljano in tudi do deset konj je imelprivezanih za voz.