Anton Štrubelj – Finžgar je imel kmetijo, gostilno in dva konja, s katerima je fural.
Pri Finžgarju je bila znana furmanska gostilna. V njej so seustavljali domačini in furmanski prijatelji. Točili so le pijačo. Ker jegospodar Anton Štrubelj (1915-1968) predvsem fural, je gostilno vodilakelnarica Francka. Dobro je znala gospodariti zase, gostilna pa je tonila vdolgovih. Ko ni več šlo, je gospodarju ponudila posojilo ali zakon. Poročilasta se, vendar je gostilna kmalu zaprla svoja vrata. Otrok nista imela, ona s kmetijo,on pa s furanjem sta se preživljala. Na kmetiji so delali hlapci in tisti, kijim je furman Finžgar delal usluge z vožnjami z vozom ali samo s konji oboranju in drugih kmečkih delih. Odslužiti so morali z delom na njegovi kmetiji.Obvezno vsako leto je bilo treba pobirati krompir ter pomagati pri sušenju senaza govejo živino in ločka za konje ter žetvi.
Štrubelj (Finžgarjev Tone) je imel pogodbo z Dolenjskimgradbenim podjetjem, kasneje se je to preimenovalo v Gradbeno podjetjeGrosuplje. Vsak dan je vozil zanje opaž, orodje, opeko po Grosupljem in okolici.Za njim je to delo prevzel Lukše. Do leta 1980 je vozil. Vozil je tudi zželezniške postaje po domovih, kar je prispelo s tovornimi vlaki v Grosuplje:premog, les, večje kose pohištva, gradbeni material.
Ves čas je fural samo s konji, traktorja ni kupil.