skok na glavno vebino izjava o dostopnosti

Kult osebnosti skozi 'Slike spomina'

TEGA SE NE SME NIKOLI POZABITI …

Na steni zgoraj so visele povečane fotografije velikih mož marksistične in socialistične misli in med njimi šestimi, desno od Tita in Kardelja in pred Vorancem, še Ivo Lola-Ribar in Slava Klavora. Izbor je bil njegov in razpored tudi.

»Aha, Slavo gledaš. Veš, tam je prav, da je, tja spada. Ona je žlahtno idejo našega socializma živela. V boju. Ona je OF v dejanju. S svojim življenjem je potrjevala in potrdila svojo vero. Tega se ne sme nikoli pozabiti. Ivo Lola tudi.« sem še našel v zapiskih ujete njegove besede.

(Besede dr. Franca Sušnika iz zapisa Josipa KOŠUTE, Slike spomina, 2019) 

Če se izražamo v barvah, lahko rečemo, da je ‘Rdeče obdobje’ delovanja knjižnice, tja do konca 80-tih let, zagotovo zaznamoval kult osebnosti. Pa ne samo ene, v primeru Študijske knjižnice je marksističnim mislecem in zapovedanim portretom predsednika Tita v pisarnah in vseh javno dostopnih prostorih zelo dobro ‘pariral’ prvi ravnatelj gimnazije in Študijske knjižnice dr. Franca Sušnik. ‘Velik taktik generalske stopnje’, kot ga je izvrstno označil pisatej Janko Messner. In pa Voranc, seveda, ‘poet’ koroške zemlje in človeka, ki je v svojih delih postavil trajen spomenik vsem ibržnikom s koroškega obrobja. 

V začetku 90-tih je bilo ‘potrebno’ portrete mislecev marksistične filozofije sneti s sten takratnega Družboslovnega oddelka, v pisarnah pa je zazevala uokvirjena praznina in ostal nostalgičen spomin na predsednika Tita. Osebnost in svetovljanski duh Sušnika še danes veje po grajskih hodnikih, Voranc pa nas vsakodnevno pozdravlja s hodnika zgledno urejene Prežihove spominske sobe.  

Read more

Photo gallery

Filtering options

Search

Content type

Categories
Categories
Categories
Categories
Categories

Region selection


2008 - 2024 © KAMRA, Production: TrueCAD d.o.o.