Dejaven na uredniškem in založniškem področju
- Urednikoval je že v dijaških letih.
- Do svojega 35. leta je opravljal vlogo urednika pri sedmih časnikih, hkrati je delal v Narodni tiskarni in papirnici v Gorici kot ravnatelj in prodajalec.
- Urejal je različne izdaje Goriške matice, zbornike in nekatere koledarje.
Bevkovo uredniško delo se je začelo že v letih, ko je obiskoval učiteljišče v Gorici. S skupino dijakov so izdajali literarno glasilo v ciklostilni obliki z naslovom Alfa. Bevk je pri tem opravljal vlogo pisca in sourednika. Po opustitvi učiteljskega poklica je leta 1919 nekaj časa urejal Mladost: glasilo slovenskih Orlov (skupno devet številk). Še istega leta je na povabilo Izidorja Cankarja začel urejati Večerni list. Poleg urednikovanja je pisal tudi članke o novih knjigah, slikarskih razstavah in gledaliških predstavah. Ko so časopis ukinili, je nekaj časa sodeloval v kulturnem uredništvu časnika Slovenec. Jeseni 1920 se je odzval povabilu družinskega lista Mladika in tam prevzel vlogo urednika za naslednji dve leti. Sredi leta 1921 je za kratek čas prevzel tudi urednikovanje Goriške straže.
Pomembna publikacija, ki jo je sam ustanovil in urejal, je bil humoristični list Čuk na pal’ci. Izhajala je od leta 1922 do leta 1926, ko so italijanske oblasti Bevka kot urednika zaradi sporne objave aretirale in ga obsodile na štiri mesece zapora.
Da je bil Bevk človek mnogih talentov in interesov, pove tudi dejstvo, da je v času pred prestajanjem zaporne kazni prevzel ravnateljstvo Narodne knjigarne in papirnice v Gorici, urejal je publikacije Goriške matice, v njih objavljal, hkrati pa je delal tudi kot prodajalec v knjigarni. Po vrnitvi iz zapora je delo v knjigarni opustil in se posvetil samo urejanju publikacij Goriške matice. Ko se je konec leta 1927 preselil v Trst, je postal tudi sourednik tamkajšnjega srednješolskega (kasneje družinskega) mesečnika Naš glas. Dodatno je urejal še publikacije Književne družine Luč in Biblioteke za pouk in zabavo (1930–1939). Večkrat se je moral zaradi pomanjkanja rokopisov znajti na svoj način: s prevajanjem tujih del ali z objavljanjem svojih. Uredil je tudi nekaj drugih knjig, ki niso bile povezane z omenjenimi založbami ali časniki.
Med vojno je za kratek čas prevzel uredništvo Partizanskega dnevnika – v tem času je napisal tudi marsikateri zveneč uredniški uvodnik. Po vojni je leta 1946 v Trstu ustanovil in urejal revijo Razgledi. To je bila kulturna revija, njeni prispevki so posegali na področja znanosti in umetnosti, pa tudi gospodarstva in politike. Pod njeno uredništvo se je podpisal dve leti.
