Ekslibris (lat. ex libris – iz knjig, iz moje knjižnice) je grafična oznaka, s katero lastnik na estetski način označi svoje knjige. To je navadno sličica manjšega formata, natisnjena na papir ali karton. Kot samostojni listič je praviloma nalepljen na notranjo stran sprednje platnice, včasih pa na katero od prvih strani knjige.
Ekslibris najpogosteje nosi istoimenski napis, redko preveden v druge jezike. Obvezno vključuje ime lastnika knjige, lahko pa tudi grbe, življenjska vodila, pesmi, umetniške upodobitve in podobno. Ekslibris praviloma ni le funkcionalni zaznamek, ki sporoča, da je knjigo treba vrniti lastniku, temveč tudi dekorativna estetska oprema knjige in celo statusni simbol. V kar najširšem pomenu besede je ekslibris lahko tudi le podpis ali pečat z imenom lastnika v knjigi.
Za najstarejšega predhodnika ekslibrisa velja keramična ploščica egipčanskega faraona Amenofisa III. iz 14. stoletja pred našim štetjem (Pavlovec, 1974: 4). Oznaka je bila pripeta k danes izgubljenemu papirusnemu zvitku. V srednjem veku so dali lastniki v svoje rokopisne kodekse ali tiskane knjige pogosto vpisati svoje ime ali narisati svoj grb. Ekslibris v klasičnem pomenu besede, torej kot posebej odtisnjen grafični listič na začetku knjige, se je razvil v 15. stoletju, najprej v nemških deželah.
Najstarejši motiv ekslibrisov je bil grb, saj so prvi naročniki pripadali fevdalni družbi, tako posvetni kot cerkveni. Kasneje so se razvili še portretni, interierni, krajinski, tipografski in številni drugi tipi ekslibrisov. Na prelomu iz 19. v 20. stoletje so jih začeli uporabljati tudi razumniki, ne le plemstvo. Motivika se je s tem zelo obogatila in postala bolj osebna. Lastniki so začeli motive izbirati glede na svojo filozofsko usmerjenost, zanimanja, nagnjenja, poklic, rojstni kraj in podobno. Sprva so ekslibrise izdelovali predvsem v tehniki lesoreza, kasneje tudi v številnih drugih grafičnih tehnikah.
Prvi Slovenec z ekslibisom je bil dunajski škof Jurij Slatkonja – dobil ga je med letoma 1506 in 1513. Na njem je upodobljen zlati konj na belem polju, zraven njega sta še dva angela, ki držita škofov grb, na vrhu je mitra. Ekslibris izdelan v lesorezu je ohranjen v inkunabulah, ki jih hrani Dunajska dvorna knjižnica (Pavlovec, 1974: 4‒5). Najstarejši znani ekslibris, izdelan in ohranjen na slovenskih tleh, je ekslibris heraldičnega tipa kranjske plemiške rodbine Apfaltrer iz leta 1540. Ohranjen je na lesenih platnicah medicinske knjige, ki jo hrani Semeniška knjižnica v Ljubljani (Smole, 1974: 9‒10).
V zbirkah Knjižnice Ivana Potrča Ptuj je nekaj deset ekslibrisov in še več drugih zasebnih lastniških oznak. V starejših knjigah je lastniških vpisov pogosto več. Vse te oznake so v veliko pomoč pri ugotavljanju provenience knjig. Z njihovo pomočjo je mogoče ugotoviti pot posamezne knjige iz zbirke v zbirko ali knjižnico. Osnovo starejšega fonda Knjižnice Ivana Potrča Ptuj sestavljajo knjige iz knjižnice Muzejskega društva Ptuj in ptujske gimnazije ter knjige, ki so leta 1948 v novo ustanovljeno Študijsko knjižnico v Ptuju prišle s t. i. narodno imovino. Slednje so iz zbirnega centra v knjižnico prepeljali v neredu in brez evidenc o izvoru. O njihovi provenienci lahko sklepamo le na podlagi ekslibrisov, žigov, lastniških vpisov in drugih oznak.
Na podlagi različnih grafičnih oznak je bilo ugotovljeno, da se v ptujski knjižnici nahajajo ostanki po vojni zaplenjenih knjižnic naslednjih lastnikov: Guido von Pongratz in Rudi von Pongratz (konec 19. stoletja so bili Pongratzi ena najbogatejših podjetniških družin, v njihovi lasti so bile številne nepremičnine, med njimi tudi dvorec v Dornavi), Conrad Fürst (ptujski podjetnik in veletrgovec), Paul Pirich (tovarnar, lastnik ptujske usnjarne), Harald Schwab (ptujski trgovec), Leo Behrbalk (ptujski lekarnar), Guido Neumann (posestnik iz Turnišča pri Ptuju), Balduin Saria (zgodovinar in arheolog), Rudolf Molitor (magister farmacije), Carl Kasper (ptujski trgovec), Grete Lebinger (zdravnica, žena inž. gradbeništva Franza Cellotija), Franz Wibmer in Elizabeth Wibmer (Wibmerji so bili ptujski pridelovalci in prodajalci vina, veletrgovci), J. V. Poberaj (ptujski drogerist), dr. Sixtus Fichtenau (ptujski odvetnik) idr.
V tej zbirki predstavljamo 21 ekslibrisov iz zbirke starih knjig, ki so bili v januarju 2023 predstavljeni na razstavi Ex libris še živi avtorice Eve Milošič.
