Priljubljen pisatelj, s pristnim jezikom in odličnimi ilustracijami
- Bevkova dela in njihova sporočila so bila »zatočišče« v časih, ko je bila slovenska beseda prepovedana.
- Zaradi rahločutnega in toplega odnosa do otrok je znal ustvarjati dela, ki so jih zanimala, obenem pa na nevsiljiv način vzgajala.
- Spomini na otroštvo in rojstni kraj, ljubezen do svobode, pravice, maternega jezika … so najpogostejše teme Bevkovih del.
France Bevk sodi med najboljše slovenske mladinske pripovednike, poleg tega je od vseh slovenskih pisateljev napisal največ za otroke.
Dela za otroke in mladino je ustvarjal pred prvo svetovno vojno, posebno pa po njej, torej v obdobju, ključnem za ohranitev slovenskega jezika. Kot pravi Ciril Zlobec, so ljudje z branjem njegovih del zarotniško kljubovali fašizmu: »Imel sem deset, dvanajst let in bral sem ga, ker so ga prebirali moji straši, moji starejši bratje, in so o njem takrat, nekaj let pred drugo svetovno vojno, krožile po Primorskem zgodbe, ki niso bile manj vznemirljive od njegovih knjig.« Bevk se je zavedal pritiska na malega primorskega človeka in občutje nacionalne zapostavljenosti. Zato je v svojih delih poudarjal ljubezen do svobode, pravice, svobodne misli, maternega jezika … Njegova dela in njihova sporočila so bila »zatočišče« v časih, ko je bila slovenska beseda prepovedana, v njih so bralci prepoznali svoje stiske in našli spodbudo za vztrajanje. Tako številne objave za otroke in mladino so nastale prav iz pisateljevega zavedanja, da so za ohranitev slovenščine najpomembnejša zgodnja šolska leta.
Vendar ni bil samo čas tisti, ki je dvigal pomen Bevkovih del … »Rad pišem za otroke. Rad jih obiskujem in se pogovarjam z njimi. Všeč mi je njihova odkritost, čut za pravičnost in resnico.« Otrok je namreč otrok in tudi tedanji otroci so bili igrivi in nagajivi, radovedni in iznajdljivi. Zaradi rahločutnega in toplega odnosa do njih je znal ustvarjati dela, ki so jih zanimala, obenem pa na nevsiljiv način vzgajala. Mladi so Franceta Bevka vzljubili tudi zato, ker se jim je v neštetih literarnih nastopih po šolah še bolj približal.
Snov za svoja otroška in mladinska dela je črpal iz lepih in manj lepih spominov na svoje otroštvo in rojstni kraj. Mlade branje njegovih črtic, povesti, pravljic, pesmi, potopisov … popelje v cerkljanske in tolminske hribe, med preproste vaške ljudi. Dodobra jim približa kmečki vsakdanjik dninarjev in pastirjev, pestern in sezonskih delavcev ter njihovo tesno povezanost z naravo in živalmi.
Prav pristni domači jezik je tisti, ki vseskozi bogati Bevkov literarni opus. V svojih delih namreč večkrat uporabi lokalizme, domače izraze, besede, reke, pregovore … ter se z enostavnim in hudomušnim ljudskim jezikom še bolj približa bralcem. Ne preseneča torej, da Bevkova mladinska dela tudi danes zapolnjujejo mesta na seznamih osnovnošolskega domačega branja.
