Nova pesem o kranjskih kmetih -Pesem nemških žolnirjev (vojaških najemnikov), natisnjena leta 1515 na posebnem letaku, opisuje spopad pri Celju. Obsega šest kitic, vsebinsko pa je dvodelna. Uvodne tri kitice razlagajo potek kmečke vstaje; prva govori o zbiranju kmetov, druga o reakciji plemstva, tretja razkriva glavne uporniške cilje. V drugem, osrednjem delu, pa je neznani avtor cinično opisal napad kmečke vojske na Celje in njen poraz.
V pesmi zasledimo prve slovenske natisnjene besede. Pojavijo se kot puntarsko geslo »Stara prauda« in bojni klic »Leukhup leukhup leukhup leukhup woga gmaina«. Citirane so v vsaki kitici po enkrat. Po mnenju stroke sta bila tako geslo (Stara pravda!) kot klic (Le vkup, le vkup, le vkup, le vkup, uboga gmajna!) najverjetneje vzeta iz verzov neznane slovenske bojne pesmi, ki so jo v času Slovenskega kmečkega upora prepevali puntarji. Nedvomno pa sta bila takrat precej odmevna, da si ju je tujejezični kronist tako dobro zapomnil.
Način, na kakršnega je pesem spisana, napeljuje na misel, da bi utegnil biti avtor nekdo izmed udeležencev bitke, morda celo kakšen izobražen celjski meščan. Tiskana je bila na posebnem listu v obliki novičarskega letaka, kakor so tedaj sporočali novice. Nastati je morala neposredno po bitki pri Celju, saj je nadaljnji razvoj dogodkov ne zanima več. Preko nje so želeli svetu oznaniti zmago plemiške vojske nad uporniki, zato so njen zapis prav gotovo poslali po najkrajši in najhitrejši poti do najbližje tiskarne, ta pa je bila takrat na Dunaju.
Znana sta samo dva ohranjena izvirna izvoda, enega hranijo v Ljubljani (Narodna in univerzitetna knjižnica), drugega pa v Berlinu.
