Vojna je prinesla številne omejitve. Delovanje šol je bilo okrnjeno, okoliški otroci so pogosto ostajali doma, podružnične šole pa so delovale le občasno ali sploh ne. Časi so bili nevarni. V tem obdobju se je okrepilo protifašistično gibanje, veliko ljudi se je pridružilo partizanom, hkrati pa so se po vaseh z več šoloobveznimi otroki začele organizirati manjše partizanske šole.
Partizanska šola v Slamni vasi je začela delovati oktobra 1943, kmalu po kapitulaciji Italije. Za učiteljico je bila imenovana Antonija Šašek, ki je bila pred tem večkrat pregnana: 27. novembra 1941 iz Skomarij na šolo v Radatoviče, 26. decembra 1942 v Metliko, od oktobra 1943 pa je delovala v Slamni vasi. Na učiteljski konferenci za rajon Metlika – mesto in Metlika – vzhod, ki je potekala 23. maja 1944, so uradno potrdili nove šole v Križevski vasi, Rosalnicah in Slamni vasi. Konference se je udeležila tudi Antonija Šašek (por. Šašek-Kavčič), učiteljica v Slamni vasi.
Med okupacijo je bila partizanska šola organizirana v prazni stanovanjski hiši družine Gornik, po domače »Zarkujčeve«. Hiša je bila zapuščena, saj so bili lastniki povezani z Italijani in Belo gardo. Partizani so prošnjo za odprtje šole vložili v Metliki, ki so jo takrat imenovali »v žici«. V hiši sta bili ena soba in kuhinja; tam je bil hkrati nastanjen partizanski štab oziroma komanda rajona Metlika – vzhod. Partizane, ki so se gibali po terenu, so domačini imenovali »rejonci«.
V tem rajonu so bili pogosto prisotni naslednji partizani in partizanke: Franc Jakljevič iz Gornje Lokvice, po domače Cigula; Jože Krštinc iz Dragomlje vasi; njegov nečak Martin Krštinc iz Bereče vasi; Matija Vukšinič iz Krašnjega Vrha; Martin Radoš iz Radošev; Zofija Rus iz Svržakov ter Anica Janžekovič iz Radošev.
V Slamno vas je večkrat prihajal tudi aktivist novomeškega okrožja Vencelj Perko, član agitacijsko-propagandne komisije pri Izvršnem odboru OF slovenskega naroda. Bil je stacioniran v glavnem štabu v Dragah nad Ravnaci. Poročen je bil z učiteljico v Slamni vasi Pepco (Josipino, Jožefo) Perko, rojeno Žugič, ki je bila 28. avgusta 1944 pregnana iz Podgrada.
