Prevalje so zdaj občina in mesto, rasti so začele pred skoraj dvesto leti, v stoletju vse močnejšega interesa države po odkrivanju novih nahajališč premoga in razvoju industrije ter vse večjega vpliva industrijske revolucije, ki je z razvojem železarstva zaznamovala tudi današnjo koroško regijo in zlasti Mežiško dolino, kjer so v 19. stoletju obratovale železarne v Črni, Mežici, na Prevaljah in na Ravnah na Koroškem. Skupaj s premogovniki na Lešah, Mežici in Holmcu ter rudnikom svinca v zgornjem delu doline je ta sodila med industrijsko najbolj razvita območja na Slovenskem.
Blaž Mayer z Dunaja je le desetletje po nastanku Ilirskih provinc na Lešah v bližini Prevalj odkril nahajališče premoga, dragocenega energetskega vira, ki je nudil trdno osnovo izgradnji in razvoju najpomembnejše koroške pudlarne in valjarne s parnimi stroji, pudlovkami in valjarno. Njen glavni proizvod so bile železniške tirnice. Zaloge leškega premoga in bližina reke Meže so pritegnile podjetne brate Rosthorn: Johanna, Mathäusa, Augusta, Danijela in Franca, lastnike podjetja z imenom Bratje Rosthorn, ki so na desnem bregu reke Meže v katastrski občini Prevalje(56) najprej zgradili cinkarno. Stala je na zemljišču kmetije p. d. Ivan s hišno število 1. Rosthorni so leta 1828 v abecednem seznamu lastnikov stavbnih parcel v občini Prevalje navedeni kot lastniki kmetije s štirimi stavbami, med njimi je 596 kvadratnih klafier ali 2133 m² velika stavbna parcela s cinkarno in dvoriščem, »Zinkfabrik mit Hoff«.
Po samo nekaj letih proizvodnje so cinkarno iz ekonomskih razlogov opustili in sredi tridesetih let je tu že obratovala prva sodobna pudlarna po angleškem vzoru v monarhiji, ki je dobavila železniške tirnice za izgradnjo severne Ferdinandove železnice na Češkem, za izgradnjo Avstrijske državne železnice in železniških prog v severni Italiji, Madžarske osrednje železnice itd.
Prve hale tovarne so najprej postavili ob levem in nato zaradi širitve proizvodnje in uvajanja sodobnih tehnologij nove tovarniške hale na desnem bregu reke Meže. Po izgradnji železniške proge Celovec–Maribor skozi spodnji del Mežiške doline leta 1863 pa so jih gradili v bližini železniške postaje, na lokaciji današnjega stadiona, najprej prvi plavž na koks in nato še Bessemerjevo jeklarno, še en plavž ter valjarno ladijske pločevine in težkih nosilcev.
Gospodarski razcvet je omogočil demografsko rast in razvoj mesta Prevalje, s tem pa tudi razvoj šolstva, tako osnovnega kot nadaljevalnega. Ob tem ne smemo zanemariti duha inovativnosti, simbolno povezanega z enim najpomembnejših odkritij na Prevaljah, tj. uporabo rjavega premoga v metalurgiji, kar je vplivalo na razvoj pudlarn in tudi premogovnika na Lešah. Inovativnost tudi danes ostaja gonilo gospodarskega in družbenega razvoja, četrta industrijska revolucija pa prinaša nova znanja in poklice.
_____
56 ARS – Arhiv Republike Slovenije, AS 178 Franciscejski kataster za Koroško, k. o. Prevalje K346, Alphabetisches Verzeichniss der Grund Eigenthümer der Gemeinde Prevalli.
Viri
– ARS – Arhiv Republike Slovenije, AS 178 Franciscejski kataster za Koroško.
– https://www.stat.si/obcine/sl/2016/Municip/Index/129, 4. 2. 2019.
– http://www.stat.si/obcine/, 2. 9. 2016.
– http://www.dijaski.net/osnovne-sole/seznam-osnovnih-sol.html#R4, 2. 9. 2016.
– http://www.dijaski.net/srednje-sole/iskalnik-srednjesolskih- programov.html?rg=4&ty=&prg=&d=0, 2. 9. 2016.
– http://www.dijaski.net/studij/visoka-sola-ravne-na-koroskem.html, 2. 9. 2016.
– http://www.dijaski.net/studij/visoka-sola-za-tehnologijo-polimerov-jk-svz.html, 2. 9. 2016.
– http://www.dijaski.net/studij/vszv-sg/vsi-studijski-programi.html, 2. 9. 2016.
– http://www.dijaski.net/studij/solski-center-ravne-na-koroskem-visja-strokovna- sola.html, 2. 9. 2016.
– http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_srednje_in_visje_solstvo_ter_ izobrazevanje_odraslih/izobrazevanje_odraslih/seznam_ljudskih_univerz/, 2. 9. 2016.
– http://www.ssgt-mb.si/projekti/projekti-munus2/formalno-neformalno-in-priloznostno- izobrazevanje/, 2. 9. 2016.
– http://www.ntf.uni-lj.si/omm/o-oddelku/splosne-informacije/zgodovina/, 15. 7. 2015.
Literatura:
– Ciperle, Jože, Vovko, Andrej: Šolstvo na Slovenskem skozi stoletja. 1. natis. Ljubljana: Slovenski šolski muzej, 1987, str. 52–54.
– Dolinšek, Maks: Tri doline v koroški zgodovini. 720 let Ravne na Koroškem. Marjan Kolar, ur., Mestna koferenca SZDL, Ravne na Koroškem, 1968, str. 78.
– Gabrič, Aleš: Sledi šolskega razvoja na Slovenskem. Digitalna knjižnica, Dissertatione 7. [Elektronski vir], 2009.
– Izvestja državne meščanske šole Antona Janežiča v Mežici 1937-38 in 1938-39. Mežica, 1939.
– Jahrbücher des kaiserlichen königlichen polytechnischen Institutes in Wien. Wien 1826.
– Kert, Jožko, Ovnič, Jožefa, Pori, Mojca: Prevaljski doktorji znanosti. Kulturno društvo Prevalje, Prevalje, 2011.
– Konečný, Peter: 250. výročie Banskej a lesníckej akadémie v Banskej Štiavnici : jej význam pre vývoj montánneho školstva v Rakúsko-Uhorsku 1762-1919. Banská agentúra : Zväz hutníctva, ťažobného priemyslu a geológie Slovenskej republiky, Košice, 2012.
– Köstler, Hans Jörg: –”Dem großen Meister und Lehrer” : das Denkmal für Peter Ritter von Tunner (18091897) in Leoben. Leoben 2008.
– Košan, Marko: Reformacija in protireformacija v Slovenj Gradcu 1527–1629. Iz zgodovine Koroške, Kronika, 2. Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije. 2008.
– Kronika. Naših petdeset let: Zbornik ob 50-letnici Srednje strojnokovinarske šole na Ravnah. Ravne na Koroškem, 1996.
– Lasbaher, Franček: Koroško šolstvo od preteklosti do sedanjosti. Koroško šolstvo od preteklosti do sedanjosti : ob 40-letnici Zavoda za šolstvo. Slovenj Gradec: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Organizacijska enota. 1996, str. 6–68.
– Lasbaher, Franček (ur.): Slovensko-avstrijske šolske vzporednice : koroški ravnatelji na Dunaju, 9. in 10. oktobra 2001. Radlje ob Dravi: Osnovna šola; Slovenj Gradec: Zavod RS za šolstvo, enota, 2002.
– Laár, Tibor, Oder, Karla, Sperl, Gerhard, Raczka, Eugeniusz, Widuch, Brunon, Kmiecik, Stefan: Das Eisenhüttenwessen war ihm Herausforderung : Persönlichkeiten aus der Eisen-Geschichte Mitteleuropas. Ravne na Koroškem: Verein Slovenska pot kulture železa; Leoben: Verein Mitteleuropäische Eisenstrasse, 2013.
– Ludwig, Franz: Neuestes Conversations-Lexicon, oder allgemeine deutsche Real-Encyclopädie für gebildete Stände. Von einer Gesellschafi von Gelehrten ganz neu bearbeitet. 18 Bände und ein Supplementband, Wien 1825–1836. https://de.wikisource.org/wiki/Enzyklop%C3%A4dien_und_Lexika, 27. 2. 2017.
– Metalurška industrijska šola daje poročilo za šolsko leto 1958-59. Koroški fužinar, 1959, št. 10–12, str. 25.
– Mlinarič, Jože, Nedog, Bojan (ur.): Marenberški dominikanski samostan : 1251–1782. Celje: Mohorjeva družba, 1997.
– Mohorič, Ivan: Dva tisoč let železarstva na Gorenjskem. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1969–1970.
– Möderndorfer Vinko: Boji in napredek mežiških rudarjev. Mežica: Krajevna organizacija JSDS in KDZ, 1926.
– Mühlberg, Dietrich (izd.): Proletariat: Kultur und Lebensweise im 19. Jahrhundert. Hrsg. von Dietrich Mühlberg. Texte, Bildausw. und Red.: Wolfgang Bagger … Unter Mitarb. von: Dagmar Claus, Leipzig, 1986.
– Oder, Karla: Občina Ravne na Koroškem. Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja. Znanstveni inštitut Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Ljubljana 1992.
– Pivec – Stelè, Melita: Starejši ženski samostani v Sloveniji. Kronika slovenskih mest, letn. 7, 1940.
– Plesivčnik, Drago (ur.): Pred sto leti tu in danes : Bolnišnica v Slovenj Gradcu: 1896–1996. Splošna bolnišnica, Slovenj Gradec, 1996.
– Pristavnik, Alojz: Pregled zgodovine osnovnega šolstva na Ravnah na Koroškem. Ravne na Koroškem: OŠ Prežihovega Voranca, 1997.
– Pristavnik, Alojz: Zgodovina šolstva v Mežiški dolini do leta 1918. Iz zgodovine Koroške, Kronika, 2. Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije. 2008.
– Skitek, Vinko: Nemške ljudske šole med letoma 1941 in 1945 v Mežiški dolini = German primary schools between 1941 and 1945 in the Mežica Valley. Šolska kronika : zbornik za zgodovino šolstva in vzgoje, Ljubljana : Slovenski šolski muzej, 2012, str. 101–127.
– Sterže, Jana: Vuzenica z okolico do jožefinske dobe. Vuzenica, 2003.
– Sušnik, Tone: Razvoj šolstva v Mežiški dolini. Med Peco in Pohorjem. Maribor 1965.
– Verovnik, Franc (ur.): 120 let, years Splošna bolnišnica Slovenj Gradec : 1896–2016. Splošna bolnišnica, Slovenj Gradec, 2016, str. 21-22.
