Podružnična šola Holmec

Od Osnovne šole Tunel do Podružnične osnovne šole Holmec

Šola Tunel je dobila ime po bližnjem predoru na železniški progi proti Avstriji v naselju Lokovica. To ime je nosila do 21. maja 1925, ko so jo poimenovali v Narodno šolo Lokovica. Pomembno gradivo o zgodovini šole so v nemirnih časih po prvi svetovni vojni uničili, prav tako tudi na začetku druge svetovne vojne. Ohranjeni so le zapisi ustnih pričevanj v šolski kroniki in so zbrani v mapi šole Lokovica v Slovenskem šolskem muzeju, zato so toliko dragocenejši. Žal so se tudi nekatere kronike iz poznejšega časa izgubile. Vsekakor pa je iz ohranjene dokumentacije razvidno, da se je leta 1866 začela šola na Lokovici, ustanovljena je bila dvorazrednica kot samostojna šola, pouk je potekal po kmetijah.

Samostojna šola Tunel

Poslopje tik ob železniškem predoru – tunelu, ki so ga pozneje preuredili v šolo in učiteljska stanovanja, je okoli leta 1866 zgradil posestnik Kumprej, po domače Šloser, in v njem uredil gostilno ter stanovanja. Po nekaj letih je Kumprejevo posest kupila rodbina grofov Thurn, od njih pa zgradbo z ohišnico občina Libuče za 4.952,89 goldinarja za potrebe šole.

Kjer se v cerkvah mašuje slovensko, naj bo tudi v šolah slovenski pouk

Občina Libuče je leta 1863, še pred nastankom šole Tunel, skupaj z občinami Bistrica, Črna in Mežica poslala prošnjo svojemu poslancu v deželnem zboru, naj se ljudske šole »preosnujejo« na narodni podlagi po načelu »kjer se v cerkvah mašuje slovensko, naj bo tudi v šolah slovenski pouk«. Pri pouku so uporabljali večinoma nemščino, le abecednik je bil dvojezičen. Pri skrbi za ohranjanje in razvoj slovenske narodne zavesti ter kulture je bilo ključno prizadevanje staršev.

3. november 1879

Občina Libuče (danes avstrijska Koroška) je po odkupu Kumprejeve hiše po dogovoru s prebivalci Lokovice, Loma, Dolge Brde in Belšaka ustanovila enorazredno šolo Tunel. Šola je začela delovati 3. novembra 1879. Vodil jo je narodni učitelj Josip Kolarič, ki je za šolo storil veliko dobrega, ohranjal se je slovenski jezik. Kolikšen delež imajo pri tem učitelji šole Tunel s svojim slovenskim poreklom, ne moremo soditi. Po koroškem plebiscitu leta 1920 sta stavba in del ozemlja za dve leti pripadla Avstriji. Leta 1922 je okrajni šolski svet šolo Tunel preimenoval v šolo Lokovica. Do konca obravnavanega obdobja je šola delovala brez večjih težav, daljša prekinitev pouka je bila le med prvo svetovno vojno leta 1917, takrat je na šoli poučevala Amalija Kert. Število učencev, ki so leta 1922 obiskovali pouk, se je gibalo med 90 (42 učencev in 48 učenk) in 64 (35 učencev in 29 učenk). Učitelji so stanovali v učiteljskem stanovanju v šoli.

Veroučiteljev viri ne omenjajo, zagotovo pa so prihajali iz bližnje libuške fare. Šolsko delo je od leta 1879 do leta 1918 potekalo v slovenskem in nemškem jeziku; v slovenskem jeziku so poučevali ob sredah in sobotah, v nemškem jeziku pa ob ponedeljkih, torkih in petkih. Ob četrtkih so bili učenci prosti. Šola je bila utrakvistična. Leta 1937 so v njej zgradili oder za šolske in krajevne kulturne prireditve.

Dne 6. aprila 1941 so Nemci zasedli šolsko stavbo ter požgali vse listine in knjige. Od aprila 1941 do konca vojne je bila šola zaprta, zato so otroci obiskovali šole v sosednjih krajih; na Prevaljah, Poljani, v Pliberku, St. Marjeti in St. Danijelu. Pouk je potekal v nemškem jeziku.

15. junij 1945

Po končani drugi svetovni vojni se je pouk na Holmcu ponovno začel 15. junija 1945. V šoli so bili 103 učenci, bila je dvorazrednica, poučeval je učitelj Gvido Stres. Pri pouku so se veliko pogovarjali, brali, pisali in računali. Ker je tako kot povsod po vojni primanjkovalo učnih pripomočkov, so uporabljali tudi revije Pionir, Ciciban in Preljubo veselje. Otroci so prihajali v šolo z Lokovice, Dolge Brde, Belšaka in dela Loma. Višji razredi so imeli pouk dopoldan, nižji popoldan. Vsako leto so obdarovali otroke ob novem letu in prirejali zanimive zaključne izlete.

Leta 1948 je začela delovati mlečna kuhinja. V šoli so potekali šiviljski in šiviljsko- kuharski tečaji, kmetijski tečaj in tečaj prve pomoči. Po vojni in vse do sredine šestdesetih let so bili zlasti aktivni mladinska skupina, šolska mladina in pionirji, ki so v okviru dramskega krožka vsako leto uprizorili več gledaliških iger.

Podružnična osnovna šola Holmec

Maja 1952 je v šoli prvič zasvetila luč. Zaradi hude zime so leta 1956 od srede januarja do 5. februarja prekinili pouk. Novembra 1957 je v šolske prostore prvič pritekla voda iz pipe, do takrat so uporabljali samo vodnjak na dvorišču šole.

Leta 1962 se je šola organizacijsko priključila matični Osnovni šoli (OŠ) Prevalje. Čez štiri leta je v šoli začela delovati tudi mala šola. V šolskem letu 1962/1963 je šolo obiskovalo 89 učencev, naslednje leto 65 učencev.
Leta 1972 so učence predmetne stopnje prešolali v OŠ Franja Goloba Prevalje.

Ob odprtju nove montažne šole na Holmcu so na otvoritveni slovesnosti vrvico prerezali učenci: Branka Kralj, Jani Počivalnik in Jože Leskovec; vselitev in začetek pouka sta bila 11. novembra 1977. Šola se je preimenovala iz OŠ Lokovica v Podružnično osnovno šolo (POŠ) Holmec.

Obdobje po letu 1977

Šola Holmec je bila prva celodnevna šola v občini Ravne na Koroškem. Šola v majhnem kraju ob meji ima izjemen pomen, učitelji so se tega vedno zavedali. Bogata je bila in je njihova obšolska dejavnost, s tem dajejo majhnemu kraju življenje, tudi v tem je pomen podružnic. Sodelujejo s krajem, občino, društvi in drugimi, tudi državnimi institucijami ob jubilejih in mejnikih, kot so bili prireditve Dober dan, Evropa, Odprimo meje, dan policije ob 20-letnici itd. V šoli potekajo interesne dejavnosti, od likovno-tehničnega krožka, pevskega zbora do dramskega in recitacijskega krožka, gredo v korak s časom oziroma sodobnimi pedagoškimi usmeritvami.

Okrog nove šole je bilo veliko dela z urejanjem okolice; pomagali so krajani, Gozdno gospodarstvo Črna in vojaki, starši in učenci. Februarja 1980 so tu snemali dokumentarni filmu Življenje v kraju ob meji.

Leta 1980 so učenci prvič opravljali kolesarski izpit, tega leta so dobili v šoli telefon, na pročelju šole so odkrili spominsko ploščo padlim partizanom s Holmca, z asfaltirano šolsko površino v bližini šole so pridobili igrišče za odbojko. Leta 1987 je bila ukinjena celodnevna šola, začela pa se je mala šola v sodelovanju z Vzgojno-varstvenim zavodom. Leta 1981 je bila ustanovljena Krajevna skupnost Holmec, začeli so polagati cevi za vodovod, saj je bila v šoli velik problem voda.

Osamosvojitvena vojna

Dne 26. junija 1991 se je začela v Sloveniji osamosvojitvena vojna. Prav na Holmcu v bližini šole so se bili težki boji med vojaki nekdanje JLA in TO Slovenije. Padle so tudi prve žrtve vojne, in sicer na obeh straneh. Mejni prehod Holmec je bil razstreljen, uničenih je bilo tudi nekaj bližnjih hiš, učenci in vsi prebivalci Holmca so preživljali težke ure, ostalo je veliko spominov.

»Ravno sedaj ko zaključujem kroniko šol. leta 1990/1991, se dogaja z našo domovino nekaj strašnega. Mejni prehod Holmec je razstreljen, uničenih je tudi nekaj bližnjih hiš, kjer so doma naši učenci. Bojim se, da bodo ti učenci morali prehitro odrasti in pustiti otroštvo. Namesto na počitnice so padli v pravi pekel, v okrutnosti naše nekdaj zelo cenjene JLA.
Danes, 30. 6. 1991, je na Holmcu že vse mirno. Vojaki so se predali in pustili prazno karavlo.«

Zapis v Šolsko kroniko podružnice Holmec, 30. 6. 1991
Vodja podružnice Stanka Vauh

Jeseni 1991 so se učenci veseli in zrelejši vrnili v šolske klopi v osamosvojeni in samostojni Sloveniji, za njimi je bila prva huda življenjska izkušnja.

Dne 29. maja 1993 je bila v uporabo slovesno predana pešpot od Poljane do šole in mejnega prehoda, kar je pripomoglo k večji varnosti otrok na poti v šolo in domov. Učenci so leta 1994 prvič dan in noč preživeli v šoli, kar je vsem ostalo v lepem spominu. Leta 1995 so člani upravnega odbora hotela Union iz Ljubljane šoli podarili računalnik in tiskalnik. Ob 20. obletnici ustanovitve šole je izšlo šolsko glasilo Krojaček. Leta 1995 so začeli s plavalnimi tečaji, leta 2002 je bila uvedena devetletka s trojno kombinacijo v 1. oddelku.

Leta 2003 se je s skupnim projektom Kaj premika Evropo začelo sodelovanje s šolo iz Škocjana v Avstriji (dopisovanje, srečanja) in traja še danes. Za oddaljene učence je od leta 2005 poskrbljeno za prevoz v šolo in nazaj domov s kombijem, v 1. oddelku je bila uvedena pomoč druge učiteljice, učenci so odšli v šolo v naravi na taborjenje v Banovce. Zveza borcev s Holmca je šoli podarila računalnik, šola vseskozi dobro sodeluje z okoljem.

Športno igrišče, pridobitev za šolo in kraj

Od leta 2006 je v šoli vzpostavljen tudi 5. razred. Leta 2008 je zaradi zmanjšanja števila učencev (10 učencev) deloval le en oddelek, ki je bil sestavljen iz treh razredov. Leto 2009 je bilo v znamenju zelo pomembnega dogodka za šolo in kraj; s pomočjo Občine Prevalje, Krajevne skupnosti Holmec pod vodstvom Maksa Pučlja in sponzorjev so ob šoli zgradili športno igrišče za potrebe kraja, Športnega društva Holmec in seveda šole. Starši so želeli, da se ustanovi oddelek vrtca pri podružnici, a pobuda ni uspela. Še naprej pa so organizirane popoldanske delavnice za predšolske otroke. V letu 2010 je šola Holmec sodelovala pri projektu Očistimo Slovenijo in na Mirovniškem festivalu v Slovenj Gradcu. Od leta 2011 je organizirano jutranje in popoldansko varstvo vozačev, učencev je bilo takrat 11. Število otrok se na podružnici Holmec povečuje, spet sta dva oddelka. V šoli lahko učenci poleg malice dobijo tudi kosilo, vozijo ga iz matične šole. Ob začetku šolskega leta 2013/2014 je učence pričakala energetsko obnovljena šola (okna, izolacija, fasada). Slikar Franc Krivograd je na pročelju znova narisal knjižnega junaka Krojačka Hlačka, šolski simbol branja. Organiziran je bil oddelek podaljšanega bivanja. Februarja 2016 je za dva dni odpadel pouk zaradi vetroloma, snežnih ujm in žleda. Nenapovedana evakuacija je učence zelo presenetila, za ekološko ozaveščenost pa so učenci sodelovali v teku podnebne solidarnosti.

Število učencev narašča

V šolskem letu 2017/2018 je bilo prvič vpisanih 27 učencev in prvič so bili trije oddelki. Učenci so bili razporejeni v kombinacijo 1. in 2. razreda, ki ga je poučevala Darka Küzma, 3. razred Bojana Hudrap, kombinacijo 4. in 5. razreda Slavka Gradišnik. Organiziran je bil tudi oddelek podaljšanega bivanja, vodila ga je Tjaša Hace, poskrbljeno je bilo za jutranje in popoldansko varstvo vozačev. V šolo so prihajali še specialna pedagoginja, profesorici angleščine in profesor športa.

V šolskem letu 2018/2019 šolo obiskuje 27 učencev in so razdeljeni v dva oddelka. Osebje sestavljajo Slavka Gradišnik in Bojana Hudrap (učiteljici), Darka Küzma (druga strokovna pomoč) in Mojca Pungartnik (učiteljica v razširjenem programu). Z matične šole Prevalje prihajajo profesorica angleščine, specialna pedagoginja in profesor športa za izvajanje neobveznega izbirnega predmeta šport v 4. in 5. razredu.

Razlika pri delu na podružnici v primerjavi z matično šolo je v tem, da so učenci dveh ali celo treh razredov v enem oddelku. Učenci se kaj hitro navadijo takega dela. So strpni, hkrati vedoželjni, znajo se skoncentrirati na svoje delo, uspešni so pri prehodu v
6. razred na matično šolo na Prevalje in kasneje v življenju.

Na Holmcu se povečuje število učencev, šola že postaja pretesna. Marsikateri starši si želijo, da bi njihov otrok obiskoval manjšo podružnično šolo. Seveda so prednosti in slabosti, starši se odločijo, kaj je boljše za njihovega otroka in za organizacijo njihovega družinskega življenja.

Nimajo najprimernejše telovadnice, imajo pa športno igrišče in veliko zelenih površin, ki jih vsak prosti čas izkoristijo za gibanje v naravi.

_____

¹ Šolska mapa OŠ Lokovica. Zapis iz leta 1939 omenja odprtje šole 3. novembra 1879, zapis na šolski mapi pa leta 1877. Stephan Singer (Kulturna zgodovina dekanije Pliberk, Celovec 1983, str. 148) postavlja začetek šole v leto 1876, Krajevni leksikon Slovenije (str. 475) pa v leto 1866.