Šola v Farni vasi v preprosti stavbi mežnarja, cerkovnika in organista je bila v uporabi skoraj pol stoletja. Pot do nove šole je bila zelo dolga. Občina je terjala šolo od oblasti že od leta 1857, pisali so prošnje v Pliberk in škofijskemu ordinariatu v Št. Andraž in Celovec. Gradnja nove šole je bila nujno potrebna. Sestavljali so komisije, obiskovali Farno vas, a se ni kaj dosti spremenilo. Šolski nadzornik in starši so zahtevali gradnjo nove šole, okrožnemu uradu v Pliberku so predložili prošnjo; 3. junija 1861 se je neuspešno sestala prvoimenovana komisija, šele v drugi sestavi komisije jim je 29. avgusta 1861 s šolskim nadzornikom Westermayerjem sestanek uspel.
Končno so leta 1861 začeli gradnjo. Izdali so ukaz za zaprtje smrtno nevarne šole, za nastanitev šole in učitelja so do izgradnje šole najeli dvorano v gostilni pri Stöcklu (Šteklu), vendar so morali plesno dvorano v skladu s pogodbo v času pusta in ob porokah izprazniti. Najemnina za dvorano je znašala 100 fl, zanjo so prispevali cerkev 25 fl, patronat 25 fl in občina 50 fl. Krški ordinat je »namestitvi« šole v gostilni nasprotoval, zato so morali pospešiti novogradnjo. Nova šola je zrasla na mestu dotedanje lesene šole ob cesti. V tem letu se je na novo strukturirala župnija Marija na Jezeru, potem ko je bil trg Guštanj imenovan za samostojno župnijo.
Gradnjo zidane šole, ki je bila zgrajena na istem mestu, kjer je prej stala lesena mežnarija, so končali v rekordnem času, 16. oktobra 1862. V šoli sta bila v pritličju dva razreda, zgoraj sta bili na voljo stanovanji za nadučitelja in podučitelja.6 Na novo so določili tudi šolski okoliš, ki je obsegal: Farno vas, Dobji dvor, Navrški Vrh, Stražišče, Zagrad, Prevalje, Breznico, Poljano, Tolsti Vrh, Leše, Volinjak, Plat, Uršljo Goro, Kot in Podkraj. Šola je bila dvorazredna, dvojezična in javna.
Uvajali so obvezne ponavljalne nedeljske šole, namenjene otrokom od 12. do 15. leta starosti oziroma tistim šolarjem, ki so že končali obvezno šolanje. Za ta pouk je med drugim napisal Anton Martin Slomšek učbenik Blaže in Nežica v nedeljski šoli (1842). Po ustnem viru naj bi Anton Oliban, Prešernov prijatelj in kaplan pri Devici Mariji na Jezeru (1857–1860), tik pred smrtjo prevajal nemško veroučno knjigo za otroke, delo mu je zaupal škof Anton Martin Slomšek (Ustni vir: Stanko Kotnik.) Tako se je oblikovala šola v Farni vasi, in to je zametek šolstva na Prevaljah.
