V šolskem letu 1956/1957 je Društvo prijateljev mladine z osnovno šolo organiziralo prvo otroško pustno maškarado na pustno nedeljo. V sprevodu petstotih pustnih mask skozi Prevalje je šla tudi maskirana godba na pihala. Od tega leta dalje se na Prevaljah tradicionalno vsako pustno nedeljo dogaja Otroška pustna maškarada, pri kateri sodeluje tudi godba.
V šolskem letu 1958/1959 je začela delovati šolska zadruga s pomočjo Kmetijske zadruge in družbenih organizacij. Vključevali so se učenci od 4. do 7. razreda. Učenci so na šolskem vrtu ob šoli opravili veliko ur prostovoljnega dela. Uvedena je bila enotna osnovna šola.
V kroniki najdemo priporočilo: »To leto je sadje dobro obrodilo, vsled tega naj ga učenci čez zimo vsak dan redno jedo.«
V šolskem letu 1959/1960 v kroniki prvič zasledimo oceno učiteljskega dela. Ocenjevalno komisijo, ki jo je imenoval svet za šolstvo občine, so sestavljali ravnatelj Leopold Suhodolčan, po službeni dolžnosti; Miroslav Faletov, okrajni šolski inšpektor; in Lenčka Kugovnik, članica šolskega odbora.
Od leta 1960 se je poleg dopolnilnega pouka, ki je bil namenjen učno manj uspešnim učencem, postopoma začelo uveljavljati tudi podaljšano bivanje. V oddelek podaljšanega bivanja (OPB) so se vpisovali učenci, ki so potrebovali varstvo in pomoč pri učenju. Cilji OPB so se prepletali in nadgrajevali z vzgojno-izobraževalnimi cilji pouka.
Leta 1960/1961 seje s šolsko reformo uveljavil nov predmetnik za 7. in 8.razred, ki je obsegal naslednje predmete: slovenski jezik, angleški jezik, zgodovino, zemljepis, računstvo in geometrijo, fiziko, kemijo, risanje, petje in telesno vzgojo. Vsi predmeti so bili ocenjevani številčno, tudi vedenje.
V šestdesetih in sedemdesetih letih je šola podeljevala najboljšim učencem za spodbudo posebne značke »brata Ribar« za odličen uspeh. Učenci so jih prejemali na zaključni proslavi. Najbolj pričakovana je bila deveta zlata značka, podeljena za odlični uspeh vseh osem let
