“Sem ena od brigadirk, ki smo gradile Novo Gorico. Ko smo prišli sem, je bila frnaža že polna. Nam so se umaknili delavci iz barak, da smo se lahko vselili mi. Tu so bili samo goli pogradi.”
“Pred prihodom v Novo Gorico smo bili v Ljubljani, deset dni smo delali v Litostroju, imeli smo samo deke, spali smo na tleh. V Gorici je bilo prijetno.
V Borovem gozdičku je bilo jezero, ki ni bilo čisto. Kljub temu so se nekateri brigadirji tu kopali, drugi smo bili zadolženi, da smo jim to preprečevali.
V brigadi sem bila leta 1948 v dveh izmenah. Direktno iz srednje gradbene šole smo prišli na teren. Zidali smo temelje prvih dveh stavb, ruskih blokov v Novi Gorici. Mi smo prišli na že narejeno infrastrukturo, imeli smo že vodo. Ko sem bila jaz tu, so gradili kanalizacijo. Ni bilo nobenega inženirja. Vendar še danes sistem deluje. Pozneje so inženirji naredili novo kanalizacijo, ki je bila slabša od naše originalne, ki še danes služi svojemu namenu. Takrat sem imela 18 let. Vse se je delalo ročno. Kjer je bilo Meblo, je bil zelo težek teren. Tam so delale srbske brigade.”
