V Grosupljem je bilo ob Veliki cesti (danes Adamičevi) pet gostiln.
V času furmanstva so bile gostilne pomembne prometnepostojanke. Večje gostilne so imele drogove za privez konj, medtem ko so šlifurmani na pijačo ali krajši počitek. Če so se ustavili za daljši čas, sohlapci oskrbeli konje v hlevu, voz pa so zapeljali pod napušč, da je bil tovorna suhem, če je deževalo. Furmane, ki so prespali, so nastanili v posebnihsobah, včasih pa so prespali kar na senu ali na vozu med tovorom, ker so sebali tatov.
V večjih gostilnah so furmani dobili tudi hrano. Njihovodelo je bilo naporno, niso vedeli, kdaj bo spet priložnost za počitek in hrano,zato so radi dobro jedli: golaž, žgance, zelje, trdo kuhana jajca, klobase.Radi so pili vino, tudi žganje, kasneje je postalo popularno pivo.
V Grosupljem je bilo ob Veliki cesti (danes Adamičevi) petgostiln.
Finžgarjeva gostilna,prva od Stare pošte proti Grosupljemu, je nudila le pijačo, vendar so šli poslibolj slabo. Gospodar je fural, dela na kmetiji je bilo veliko, zato je gostilnozanemaril in je kmalu propadla.
Koščakova gostilnaje delovala na križišču poti: proti Polici (skozi Graben), proti tovarni Motvozin platno in proti kolodvoru. Mladi gospodar se je odločil ukvarjati le skmetijstvom in čebelami, zato so gostilno zaprli.
Rusova gostilna jebila najstarejša v Grosupljem. Hleva z napuščem ni več, podrli so ga, ko sopostavili trgovino in upravne prostore Trgovskega podjetja Tabor, ki ga tudi niveč. Velika gostilniška stavba še stoji, a sameva. Po vojni so jonacionalizirali, pa je v njej še delovala gostilna, nato ljudska kuhinja, danespa je po denacionalizaciji prazna in propada.
Müllerjeva gostilnaje stala nasproti Zrnčeve kovačije. Tisti, ki so čakali na vrsto pri kovaču, sose zbirali za šankom v gostilni. Po vojni so trgovino in gostilnonacionalizirali in gostilna je nehala delovati.
Vodičarjeva gostilnaje edina od starih gostiln, ki še danes deluje. Ohranjen je hlev z velikimnapuščem. Po vojni so gostilno nacionalizirali, vendar je v družbeni lasti vesčas delovala. Danes jo spet vodijo Galetovi – Vodičarjevi. Gostilna še vednoslovi po dobri hrani.
Pijačo so točili tudi v vsaki kovačiji. Kdor je pripeljalkonja kovat, je prinesel pijačo in nekateri tudi malico, drugače podkev ne bi dobro držala. To so bile ‘točilnice na črno’, zato ni čudno, da so fantjena Zrnčevo kovačijo napisali z velikimi črkami napis PRI ŠESTICI.
