Kmečki delovni konji tudi pozimi niso počivali.
Snega jebilo včasih več, kot ga je zdaj in so pozimi plužili. Pri cesti so dobro plačali,zato so kmetje radi šli delat. V plug so pripregli 10-12 parov konj, da soplužili deželno cesto. Vedno sta bila zraven tudi dva cestarja, da sta širilaali ožala plug. Na klancih so plug zožali samo na dva metra širine, po klancunavzdol in po ravnini pa so orali bolj na široko. Najbolj močni konji so bilivedno ‘v štangi’, da so dobro povlekli, ko je bilo treba plug premakniti ali pazaobračati. Druge so ‘ven vzeli’ (izpregli), da so samo z enim parom obrnili,ker ni bilo nikjer prostora za toliko parov konj. Pa vse lopute pri plugu so moralirazpeti, pa jih skupaj zložiti. Potem sopa spet ostale pare konje pripregli, pa lopute razpeli.
S konji soplužili tudi leta 1952, ko je bil tako visok sneg, da so morali pustiti plug sredipoti in se s konji vrniti domov. Buldožer je oral po deželni cesti, drugje paso kidali ljudje. Razglasili so mobilizacijo, iz vsake hiše so določili, kolikomoških mora priti z lopatami in skidati odsek ceste. Kmalu pa so prišli ruski traktorji in potem so z njimi orali sneg pozimi.
V gozdu sodelali največ pozimi. Če je bil visok sneg, so najprej s konji pregazili poti,potem so šli šele lahko z ‘vlačugami’ v gozd. Najprej so s konji zvlekli les na kupna tako mesto, da so ga lahko naložili na vlačuge. Tak voz je bil sestavljen izdveh delov, iz prednjih in zadnjih delov sani, le da oba dela nista bila fiksnopovezana. Prvi del sani je bil s soro z zatičem povezan z zadnjim delom, da jebil gibljiv. Delo je bilo težko in nevarno.
