skok na glavno vebino izjava o dostopnosti

Iz črnuške zgodovine

»Med okupacijo je bila Sava nekaj časa razmejitvena črta med Italijani in Nemci, zato je bilo na mostu zelo živahno. Ker si Nemci s cesto na Gameljne niso mogli veliko pomagati, so mejo prestavili, in sicer tja, kjer sedaj obrača osmica; v leseni hiši pod cesto je bila nemška komanda, nasproti nje čez cesto pa italijanska. V zrak mostu niso spustili, ker so ga bolj potrebovali kot železniškega. Dali so zgraditi Nemško cesto.«

(Bela Ljubljana : zgodbe iz slovenske prestolnice, str. 42, Črnuški savski most)

V naslednjih odstavkih bomo izpostavili le najpomembnejše poudarke iz črnuške preteklosti od arheoloških ostankov do konca druge svetovne vojne. 

Arheološke najdbe 

Črnuško območje je imelo skozi celotno zgodovino pomembno strateško in prometno vlogo. Na hribu Taboru nad naseljem sta bila že v starejši železni dobi (1. tisočletje pr. n. št.) gradišče in postojanka. Več prazgodovinskih ostankov so odkrili tudi v neposredni bližini Črnuč, na območju krajev Rašica in Gameljne, v novejših izkopavanjih pa tudi na območju Podgorice.

Rimljani so nedaleč od današnjega mosta čez Savo zgradili poštno postojanko Savus Fluvius ter lesen most, ki je bil del poti med Emono in Celejo. O mostu je leta 1901 v reviji Argo prvič poročal Alfons Müllner, arheologoma Walterju Schmidu in Karlu Picku pa gre zahvala, da je bil pred uničenjem rešen zadnji opornik mostu. V obrambo ceste in mostu so Rimljani tudi močno utrdili hrib Tabor. 

Strateški položaj Tabora in prehoda čez Savo se je ponovno izkazal med časom vojn med Francijo in avstrijskim cesarstvom v času Ilirskih provinc. Francoska vojska je leta 1813 zgradila utrdbe po širšem območju Tabora. V boju za črnuški most so Francozi leta 1813 postavili svoje topove na Velikem Taboru. Na francoske vojne še danes spominja vojaški grob v bitki pri črnuškem mostu padlih Francozov. V podaljšku hriba Lačenberga nad Stražo so še vidni ostanki strelskih jarkov. Spopadi so doživeli vrhunec v bitki 8. septembra 1813 pri Trzinu. Imena hribov Straža, Tabor, Straški vrh, Stražni hrib in Lačenberg so v izročilu nastala kot posledica francoske navzočnosti. Ko so leta 1929 v Ljubljani postavili Napoleonov spomenik, so vanj vgradili prah iz groba francoskega vojaka, ki ga je med oranjem našel kmet v bližini Ježe. 

Na Črnučah so okoli leta 1854 našli kovanec iz dobe Konstantina I. Velikega, ob gradnji železnice leta 1891 pa so pri Dobravi naleteli na lesene ostanke rimske ceste ter zapestnico. Arheološko najdišče Črnuče je razkrilo ostanke rimskega mostu čez Savo na Črnučah. Most čez Savo je bil po literaturi širok 8 metrov, dolg 300 metrov in je počival na šestindvajsetih opornikih. V grobišču pri Nadgorici so našli grobove iz rimske dobe, v gradišču Soteški hrib je nekdaj stal grad, ki so ga porušili med turškimi vpadi. Tod so našli tudi velike kamnite krogle. Na Taboru nad Črnučami so leta 1981 našli obrambni nasip iz lomljenega kamna in ostanke keramike. Gradišče so kronološko umestili v starejšo železno dobo. 

Arheološke ostanke so našli na pasovih na obeh straneh Dunajske ceste od Savskega mostu do križišča z Zasavsko cesto, na območju Tabora in Lačenberga, ki se razteza proti severu v gozdove Črnuške gmajne, na območju Dobrave med Štajersko cesto in železniško progo Ljubljana-Kamnik in Soteškega hriba, vzhodno od Nadgorice in severno od Zasavske ceste.

 

Read more

Photo gallery

Filtering options

Search

Content type

Categories
Categories
Categories
Categories

Organisation

Partner


Region selection


2008 - 2022 © KAMRA, Production: TrueCAD d.o.o.