skok na glavno vebino izjava o dostopnosti

Sprehodi po Ljubljanskem Posavju: Črnuče

Črnuče so bile na začetku 20. stoletja velika gručasta vas ob državni cesti Ljubljana-Domžale vzhodno od železniškega in cestnega mostu čez Savo. Jedro naselja je nastalo na savski ježi (terasi) na območju, kjer potok Črnušnica priteče na prodnato nižino reke Save, mlajši predeli se širijo po ravnini vzdolž magistralne ceste Ljubljana-Celje, najmlajši pa v razgibani svet doline Črnušnice ter na ravninski svet obrežja Save. 

Danes Črnuče predstavljajo družbeno in upravno središče naselij na levem bregu Save. Kot širše poimenovanje se ime uporablja za vsa naselja v Četrtni skupnosti Črnuče: Črnuče, Gmajna, Spodnje Črnuče, Podboršt, Dobrava pri Črnučah, Ježa, Brod, Nadgorica, Podgorica pri Črnučah, Šentjakob ob Savi in Soteska. Črnuče ležijo na stičišču Ljubljanskega polja, Kamniško Bistriške ravnine in gričevnatega sveta osamelcev Šmarne gore in Rašice. Četrtna skupnost se razprostira na 1790 hektarjih. 

V 19. stoletju je bilo naselje pomembno zaradi tranzitnega prometa med Ljubljano in severnimi ter južnimi deli avstrijske monarhije. V povezavi s prevozništvom (furmanstvom) sta bila pred prvo svetovno vojno razvita kovaštvo in gostilničarstvo. Pred drugo svetovno vojno se je začela razvijati industrija, ki je po koncu vojne dobila polet.

Kako geografsko pestro je črnuško območje, izvemo v spodnjem spominskem utrinku:

»Zelo sem se začudil, ko sem slišal, da je bilo po Črnučah nekaj večjih in manjših mlak in jezerc, imenovanih bajerji (nemško Weiher, izgovori vajer = ribnik). Nekakšno močvirje je bilo takoj nad klancem pri Merkatorju, na ravnini. Domačini so se čudili, da so mogli na takem terenu zgraditi toliko hiš. Trije bajerji pa so bili nižje, nasproti nove osnovne šole proti opekarni in Gači. ‘Ta globok’ je bil med ‘ta velikim’ in ‘ta malim’ . Eni so menili, da so bili vsi posledica glinokopov za opekarne, drugi pa, da so bili naravnega izvora. Okoli bajerjev je rastlo grmovje. V vodi so bile tudi ribe in race, zlasti pa veliko žab, ki so jih z grabljami lovili in dobro pripravljene z užitkom jedli. Ob večerih se je žabje petje razlegalo daleč naokoli.«

(Bela Ljubljana : zgodbe iz slovenske prestolnice, str. 75, Črnuški bajerji in opekarne)

 

Read more

Photo gallery

Filtering options

Search

Content type

Categories
Categories
Categories
Categories

Organisation

Partner


Region selection


2008 - 2022 © KAMRA, Production: TrueCAD d.o.o.