1951 se je iz Šentviške Gore priselil k mami v Novo Gorico najprej v 6. ruski blok, kasneje v 13., nato v 12. blok. Ko je obiskoval zadnji letnik Gimnazije, je ob avtobusni postaji še videl grobnice.
Na Ošljeku, blizu Perle, so bile štiri hiše. K Vecchietu, ki je bil za Zavarovalnico Triglav, so hodili po mleko.
V Frnaži je bila tudi delavska menza. Tam je včasi jedel tudi sam. Tam je bila tudi pekarna za kruh, pa čevljar. Pomagal je pri prenašanju opeke, ko so podirali Frnažo in ta material uporabili pri gradnji Kekca.
V Gimnaziji so ob odmoru hodili v Slaščičarno. Pili so kakšen čaj, kasneje tudi mrzlo kafe (malo ruma v čaju).
Bil je tudi član Planinskega društva Nova Gorica. Okoli leta 1954 je markiral pot iz Lepene do Krna, ker je bil član markacijskega oddelka.
Zdelo se mu je, da Nova Gorica nima urbanističnega načrta.
Takrat so se vsi poznali med seboj, vedeli so, kdo živi v katerem bloku.
Igrali so pandolo. Vasja Kruh, ki je stanoval v 12. bloku, je imel Wander kolo in tudi žogo za napihnit, s katero so se igrali.
V 5. bloku na vrhu je bila pionirska slikarska šola Nikolaja Pirnata, kjer so učili Rafael Nemec, oče Klavdija Tutte, Pavle Zamar, Nino Kraigher. V to šolo je po pouku hodil skupaj tudi z Oskarjem Kogojem.
