Zanimivi Izolani: Felice Žiža

V novembru je Mestna knjižnica Izola organizirala že 85. večerni klepet z »Zanimivimi Izolani.« Prireditev, ki jo knjižnica neprekinjeno organizira že od leta 2004 in jo od samega začetka vodi novinarka Radia Koper-Capodistria Nataša Benčič ima posebno velik pomen, saj lahko tako predstavimo zanimive osebnosti iz domačega okolja, ki bi bile sicer spregledane. Prijetno vzdušje v Wine bar Manzioli je še dodatno popestril s kitaro in pesmijo Nicola Štule.
Tokratni gost večernega klepeta pa ni neznana osebnost, še več. Je pomemben člen skupnosti, ki aktivno kroji življenjsko okolje prebivalcev Izole. Tako posredno kot neposredno. Je namreč kirurg, strokovni direktor bolnišnice, podpredsednik Italijanske samoupravne narodne skupnosti ter podžupan Občine Izola. Ta osebnost mnogih področji je Felice Žiža.

Rojen v Poreču očetu ribiču se je z družino v Izolo preselil v rani mladosti. Že takrat je bil izjemno aktiven, predvsem kot športnik. Tako je njegovo mladost zaznamovalo okroglo usnje saj je bil aktiven tako v rokometu kakor nogometu. S slednjim se je uspešno ukvarjal vse do odhoda na služenje vojaškega roka. Za bodočega zdravnika morda nenavadno in istočasno spodbudno, tokratni gost v mladosti ni bil odličnjak, še več sprva je celo razmišljal o drugih študijskih smereh in ne medicini. Tako je na primer precej resno razmišljal o pravu. Na našo srečo pa mu je prav v tistem obdobju sestrična, ki je bila takrat že študentka medicine predstavila ta častni poklic. Takrat je bila njegova (in naša) usoda zapečatena.
Takoj po koncu služenja vojaškega roka se je vpisal na študij medicine v Trstu. Po prvotni odločitvi za interno medicino se, ko jo spozna, vendarle odloči za specializacijo iz splošne in kasneje abdominalne kirurgije. Odločitev glede na dosedanji aktiven način preživljanja časa pravzaprav niti ni presenečenje. Kakor pravi, je izolska bolnišnica ena izmed vodilnih v državi na področju kirurgije in tudi uvajanja novih zdravstvenih praks. Tako je bila SBI med prvimi, ki je uvedla laparoskopske operacije abdomna. Do pogovora, ki ga sedaj zapisujemo je imel za sabo že več kakor 10.000 operaciji. Glede na izkušnje ne preseneča, da mu je bilo v letu 2012 ponujeno mesto strokovnega direktorja bolnišnice, ki ga opravlja vse od takrat. Seveda ima tudi tako visoko zveneča funkcija svoje negativne plati, tako sedaj opazno manj časa preživi s kirurškim nožem v roki, kar tudi pogreša.
Sploh zanimiva pa je bila njegova odločitev za vstop v politiko. Tudi pri tej odločitvi je bilo bistvenih več faktorjev. Sprva je bil zadržan do ponudbe, namreč za vstop ga je, kot se je izrazil, snubilo več ljudi in prepričevali so ga kar dolgo preden je dahnil usodni da. Na koncu pa je bilo odločilno dvoje in sicer želja, potreba, še bolje, zavedanje o tem, da lahko prispeva k skupnemu dobremu in pa na videz majhna sprememba, a vendar velikokrat temeljni motiv pri odločitvi o vključitvi k aktivnemu soustvarjanju našega vsakdanjika, odraščajoči otroci. Prav v času političnih snubitev se je zavedel, da tisti del prostega časa, ki ga je posvečal otrokoma ostaja prost, saj sta bila že dovolj odrasla, kar je samo lepši izraz za pubertetniško obdobje, da jima je bila očetova družba v javnosti prej neprijetna kot dobrodošla.
Seveda si v politiki ne oddahne. V trenutku pisanja tega članka je tako podpredsednik Italijanske narodne samoupravne skupnosti (CAN-Comunità Autogestita della Nazionalità Italiana di Isola) kakor tudi nepoklicni podžupan občine Izola, ki je na volitvah nastopil prav kot predstavnik omenjene skupnosti. Glede teh dveh javnih vlog pravi, da jih ni tako težavno opravljati, saj se obe prekrivata in lahko tako kot predstavnik narodne skupnosti le to še bolj učinkovito zastopa v občinskem svetu.
Ne glede na vse aktivnosti pa mu še naprej največ pomeni prav vsakdanji stik s človekom, ki je tudi v njegovi uspešni zdravniški karieri imel vedno poseben pomen in na katerega tudi v vlogi politika daje največ.

Jan Bednarik