Alojz Dravec (1886–1915) je bil porabski Slovenec, izseljenec, šolnik, delovodja, organizator verskega in kulturnega življenja, sodelavec slovenskega tiska ter zapisovalec domačih šeg in verovanj. Njegovo kratko življenje ga je vodilo iz Slovenske vesi v ameriški South Bethlehem, nato nazaj v okolico Monoštra in nazadnje na bojišče prve svetovne vojne. Najobsežnejši del njegove pisne zapuščine je rokopis Národna vera i navade v vési iz leta 1913.1
Iz Slovenske vesi v Ameriko
Alojz Dravec se je rodil 29. septembra 1886 v Slovenski vesi, takratnem Tótfaluju, in bil naslednji dan krščen v župniji Števanovci. Njegova starša István Drávecz in Rozália Korpics [Štefan Dravec in Rozalija Korpič] sta bila kmeta. Vilko Novak je pozneje zapisal, da je bil Alojz peti izmed sedmih otrok. Matični vpis potrjuje letnico 1886 in hkrati ovrže napačno letnico 1866, ki se je pojavila v nekaterih poznejših objavah.2
Kot mladenič se je izselil v Združene države Amerike. Leta 1907 ga prekmurski verski mesečnik Nevtepeno poprijéta Devica Marija večkrat navaja v South Bethlehemu v Pensilvaniji. Maja je bilo v mesečniku objavljeno obvestilo, da lahko ameriški Slovenci Marijin list naročijo in plačajo pri Alojziju Dravcu na naslovu 214 Second Street. Letna naročnina je znašala 65 centov. Enako obvestilo je izšlo še junija, julija in avgusta, zato njegova vloga ni bila zgolj enkratna pomoč.3
Z uredništvom si je tudi dopisoval in prispeval denar za podobo sv. Sebastijana. Nekrolog v Marijinem listu navaja, da mu je urednik Jožef Klekl ob začetku širjenja lista lahko pošiljal šestnajst izvodov. Dravec je bil torej že v Ameriki dejaven kot posrednik slovenskega verskega tiska.4
Njegovo delo med izseljenci je bilo širše. Po Kleklovem pričevanju je prevzel šolsko službo, v skupni cerkvi pel slovenske pesmi in sodeloval pri prizadevanjih, da bi ogrski Slovenci dobili svojo cerkev. Članek »Drüga cerkev vogrskih Slovencov v Ameriki«, objavljen leta 1917, ga prav tako imenuje »školnika« in posebej poudari njegovo zbiranje denarja za cerkev sv. Jožefa v South Bethlehemu.5
V South Bethlehemu se je 19. avgusta 1907 poročil z Mario Zsidó. Rodila se je 26. junija 1886 v Čepincih in bila tam istega dne krščena. Novak jo je leta 1974 imenoval »dekle iz Budinec«, vendar se njegova navedba ne nanaša izrecno na njen rojstni kraj. Ob Dravčevi smrti so bili njuni otroci Katica, Nana in Lujzi stari šest, štiri in dve leti.6
Delo po vrnitvi iz Amerike
Po približno štirih letih se je Dravec vrnil v Porabje. Sočasni viri ga povezujejo predvsem z Monoštrom in Žido, njegovo delo pa tudi s Slovensko vesjo. Novine so ga ob smrti imenovale »Dravec Alojz z Žíde«, Marijin list pa omenja njegovo posestvo v Židi pri Monoštru.
Vilko Novak je leta 1974 zapisal, da se je Dravec naselil v »Trošču (madž. Zsida)«, s čimer je združil dve različni naselji. Trošče ustreza Rábakethelyju, Žida pa Zsidi. Obe sta danes del Monoštra, vendar ju ni mogoče enačiti. Poznejša literatura Dravca povezuje tudi s Troščem, ohranjeni viri pa ne omogočajo zanesljive rekonstrukcije časovnega zaporedja njegovega bivanja v obeh krajih.7
V monoštrski svilni tovarni je bil delovodja z veliko odgovornostjo za organizacijo dela. Nekrolog v Novinah ga imenuje »delovoditelja v Monošterskoj svilnoj tovarni«, Klekl pa v Marijinem listu pripoveduje, da je Dravec vodil delo cele tovarne. Ob svojem obisku ga je vodil od delavca do delavca, mu kazal njihovo delo in pojasnjeval njihovo narodnost. Viri kažejo na pomembno delovodsko funkcijo, ne pa na položaj formalnega vodje podjetja.8
Dravec je pri sebi nastanil in podpiral tudi slovenske dijake monoštrske gimnazije. V Slovenski vesi je bil voditelj bratovščine Srca Jezusovega in povezan z ureditvijo kapele. Aprila 1914 so Novine objavile njegov podpisani zapis »Dári na Slovenske-vési kapelo iz South Bethleheme«. Darovi iz South Bethlehema so skupaj znašali 250 kron in bili namenjeni večni luči v kapeli.9
Slovenski tisk je ostal pomemben del njegovega delovanja. Po vrnitvi iz Amerike je v monoštrskem okolju razširjal Marijin list in mu večkrat poslal tudi kakšen dopis. Nekrologi ga opisujejo kot pisca in gorečega širitelja slovenskega čtiva. Po Kleklovem pričevanju je najraje govoril slovensko, čeprav je znal več jezikov. Za delavce svilne tovarne, ki niso znali slovensko, je naročal tudi madžarske katoliške časopise.10
Novembra 1914 so Novine v rubriki »Pošta« objavile njegovo pojasnilo, da so njegove knjige darilo, knjige z zapisom »Škafar« pa je treba vrniti »Karčekovoj materi«. Decembra se mu je uredništvo zahvalilo za dopisnico in pozdrav ter mu sporočilo, da bodo zanj molili.11 Tudi ti drobni zapisi kažejo njegovo povezanost z uredništvom in bralnim okoljem Novin.
Pisma in zapisi vojaka
Spomladi 1915 je bil Dravec mobiliziran v 7. stotnijo madžarskega kraljevega 18. domobranskega pehotnega polka. Novine so 25. aprila objavile njegovo poslovilno besedilo »Bog te čuvaj, Bog vas vodi!«. Odhod v vojno razume kot dolžnost, vendar ga umešča predvsem v verski okvir slovesa, molitve in možnosti smrti.12
Iz istega časa je molitveni sestavek »Slovo našega vreloga širitela Marijinoga lista«. V njem članice bratovščine Srca Jezusovega prosi za molitev za vojake, domovino, vdove, sirote in mir. Podpisal se je kot »Dravec Lojz, domobránec«.13
V pismu z dne 27. aprila, pozneje objavljenem pod naslovom »Predrági moj oča dühovni!«, opisuje hribovito pokrajino, pomladno zelenje, ptičje petje in topniški ogenj. Opravljal je posebno službo pri zastavonoši, zbiral pisma in jih po njegovem ukazu pregledoval.14
Še več o vsakdanjem življenju vojaka pove pismo z dne 12. julija 1915. Dravec je vsak teden prejemal pet izvodov Novin. Čakali so jih tudi slovenski vojaki iz drugih stotnij, skupaj so jih brali in si jih posojali. Po njegovi oceni je bilo v polku več kot sto Slovencev. Pismo je bilo po njegovi smrti objavljeno kot »Pismo našega nepozabnoga Dravec Alojzija pred smrtjov, 1915 juli 12-ga«.15
Avgusta so Novine objavile njegov zapis »Zgübe 18-ga domobranskoga pešpolka«, v katerem je posredoval imena ranjenih, ujetih in umrlih tovarišev. Teden pozneje je izšel še »Cmárijo ruse« (približno »žgejo Ruse«), kjer opisuje premikanje strelskih jarkov in zasledovanje ruskih enot. Po smrti je decembra izšel še zapis »Kaj želejo od domačih«, v katerem se ponovno kaže njegova skrb za vojake in njihovo povezanost z domačim tiskom.16
Po pričevanju učiteljice Ane Pavlič je bil Dravec 6. avgusta 1915 ranjen. Umrl je 28. avgusta v bolnišnici v Lipníku na Moravskem zaradi rane, ki jo je dobil na bojišču. Star je bil 28 let.17
Objavljanje njegovih besedil se z njegovo smrtjo ni končalo. Leta 1917 sta bili z oznako pokojnega avtorja objavljeni še besedili »Zapovedi za može i ženske« in »Mesár i Slovenski pörgar«. Prvo v obliki kratkih pravil govori o družinskem življenju, delu, treznosti, zvestobi in veri. Drugo je satirični dialog, v katerem se pogajanje za tele spremeni v kritiko volivca, ki se je dal kupiti za pet kron.18
Národna vera i navade v vési
Dravec je leta 1913 napisal svoj najpomembnejši znani rokopis Národna vera i navade v vési. Po Novakovi navedbi sta ga prepisala Karel Krajcar iz Števanovcev in Irena Pavlič iz Slovenske vesi, Vilko Novak pa ga je leta 1974 objavil v reviji Traditiones.19
Besedilo sestavlja sedemnajst enot. Prvih dvanajst sledi prazničnemu letu, trinajsta obravnava petkova verovanja, nato sledijo krst, ženitovanje, šege ob smrti in pogrebu ter avtorjev sklep. Dravec domača verovanja že na začetku označi z izrazi šatringa (vraža), comprnija (čaranje) in čelerija (čarovništvo).
V nadaljevanju je predstavljen le izbor iz celotnega rokopisa.
Na andrejevo so se dekleta postila, se zvečer umila in mokra legla spat, da bi se jim v sanjah prikazal bodoči ženin in jih obrisal. Na lucijino so gospodinje z drugega dvorišča kradle trske ter jih doma stresle na sedelo v kurniku, da bi kokoši bolje nesle. Moški so izdelovali lucijin stolček, s katerega naj bi pri polnočnici prepoznali čarovnice. Fantiči so v hiše nosili drva, pokleknili, molili, kokodakali ter gospodinjam želeli srečo in veliko jajc.20
Na božični post so z dimom hrastovega listja in brinja okadili obed, v kote metali fižol, stresali sadno drevje in z različnimi dejanji skušali zaščititi hišo, živino in pridelek. Dekleta so v cmoke skrila listke z moškimi imeni. Ime na listku v cmoku, ki je med kuhanjem prvi priplaval na površje, naj bi razkrilo ime bodočega ženina. Dravec ob tem ni nepristranski opazovalec. Nekatere šege sprejema, drugim se posmehuje, ravnanja, ki jih razume kot vraževerna, pa zavrača. Graja tudi moške, ki so polnočnico pričakali ob pijači v gostilni.21
Pri krstu posebno pozornost nameni bütori, darilu v hrani, blagu, denarju in drugih dobrinah. Največjo so morali prinesti botri. Dravec navado kritizira predvsem zato, ker dar ni bil povsem prostovoljen, njegovo vrednost so primerjali, pozneje pa ga je bilo treba primerno vrniti. Zapis tako ne govori samo o krstu, temveč tudi o medsebojnih obveznostih in gospodarskem bremenu družin.22
Najobsežnejši del rokopisa je namenjen ženitovanju. Dravec spremlja izbiro partnerja, dogovarjanje med družinama, zaroko, zbiranje darov, cerkveno poroko, gostijo in prehod neveste v novi dom. Kritičen je do primerov, ko so starši voljo mladih podrejali premoženju in doti.
Na gostijo vabi pozvačin. Proti jutru nevesta pleše z gosti za denarni dar, starešica ji nato sname venec in nadene pocelj, pokrivalo poročene ženske. Ob odhodu v novi dom kokošinjek nese črno kokoš, za njim pa dva moža na drogu neseta gibanco. Dravec pomena kokoši in gibance ne pojasni. Sorodno prekmursko gradivo ju povezuje s srečo in skrbjo, da nevesta v novem domu ne bi bila lačna, vendar ni mogoče zanesljivo trditi, da sta imela enak pomen tudi v Dravčevem zapisu.23
Pri pogrebnih šegah obravnava torbino, pogrebno gostijo. Bedenje pri pokojniku in pokop sprejema kot potrebni dejanji, torbino pa zavrača kot dodatno breme za žalujočo družino in kot priložnost za čezmerno jedačo, pitje in ples.
Besedilo sklene s pastirsko podobo. Dravec se predstavi kot pastir, ki je s svojo »malo čredo« prišel do cilja. Na martinovo požene živino domov, napove prihod zime in se od bralcev poslovi z besedami: »Z Bogom, nič mi ne zamerite.«24
Zapuščina
Vilko Novak je ob objavi opozoril, da Dravčevega jezika ni mogoče brati kot povsem natančen fonetični zapis govora Slovenske vesi. V njem se porabske značilnosti prepletajo z jezikom prekmurskih knjig, koledarjev in časopisov, ki jih je Dravec bral.25
Marija Kozar-Mukič je rokopis leta 1983 opredelila kot prvi etnološki spis domačega porabskega avtorja. Dravčeve podatke so pozneje raziskovalci uporabljali pri obravnavi božičnih in krstnih šeg, živinoreje ter ženitovanja, rokopis pa je vstopil tudi v referenčno literaturo o Slovencih na Madžarskem.26
Dravčev ohranjeni opus ni obsežen, je pa zelo raznovrsten. Sega od obvestil in časopisnih zapisov do molitvenega besedila, pisem vojaka, seznama izgub, satire ter zapisa domačih šeg in verovanj. V njem se povezujejo izseljenska izkušnja, slovenski tisk in jezik, versko življenje, industrijski Monošter, prva svetovna vojna in življenje porabskih Slovencev v začetku 20. stoletja.
Opombe
1 Novak, Vilko: [Uvodna opomba k članku Alojza Dravca Národna vera i navade v vési (Ljudska vera in navade v vasi)]. Traditiones, let. 3, 1974, str. 166. https://ojs.zrc-sazu.si/traditiones/article/view/12849 (dostop 15. 7. 2026); Klekl, Jožef: † Dravec Lojz. Marijin list, let. 11, št. 9, september 1915, str. 273–280. https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IO9ZELTU (dostop 15. 7. 2026); Klekl, Jožef: Drávec Lujz †. Novine, let. 2, št. 37, 12. september 1915, str. 3. https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-28SMG020 (dostop 15. 7. 2026). Vse navedbe Jožefa Klekla v tem prispevku se nanašajo na Jožefa Klekla st. (1874–1948), ne na Jožefa Klekla ml. (1879–1936).
2 Istvánfalu. Keresztelési anyakönyvek 1870–1891 [Števanovci. Krstne matične knjige 1870–1891]. Vpis »Drávecz Alajos«: rojen 29. septembra in krščen 30. septembra 1886, Tótfalu (Slovenska ves), hiša št. 82; oče Drávecz István, földművelő (kmet); mati Korpics Rozália; krstna botra Domján József in Domján Mária; krstil Scsavnicsár István, župnik v Števanovcih; slika 513/571. FamilySearch. https://www.familysearch.org/ark:/61903/3:1:939J-F6X4-Q?view=index&personArk=%2Fark%3A%2F61903%2F1%3A1%3AXZ9D-9BR&action=view&cc=1743180&lang=hu (dostop 15. 7. 2026); Novak, Vilko: [Uvodna opomba], str. 166.
3 Klekl, Jožef: [Obvestilo ameriškim naročnikom]. Nevtepeno poprijéta Devica Marija [Brezmadežno spočeta Devica Marija], let. 3, št. 5, maj 1907, str. 162. https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AP142PX8 (dostop 15. 7. 2026); Klekl, Jožef: [Obvestilo ameriškim naročnikom]. Nevtepeno poprijéta Devica Marija, let. 3, št. 6, junij 1907, str. 194. https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N4NILZ2V (dostop 15. 7. 2026); Klekl, Jožef: [Obvestilo ameriškim naročnikom]. Nevtepeno poprijéta Devica Marija, let. 3, št. 7, julij 1907, str. 226. https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7SC3II3Q (dostop 15. 7. 2026); Klekl, Jožef: [Obvestilo ameriškim naročnikom]. Nevtepeno poprijéta Devica Marija, let. 3, št. 8, avgust 1907, str. 257. https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LSTTP668 (dostop 15. 7. 2026).
4 Klekl, Jožef: Rednikov odgovor. Nevtepeno poprijéta Devica Marija, let. 3, št. 5, maj 1907, str. 159. https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AP142PX8 (dostop 15. 7. 2026); Dári na szebestjanszko cerkev. Na podobo szv. Szebestjana. Nevtepeno poprijéta Devica Marija, let. 3, št. 7, julij 1907, str. 225. https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7SC3II3Q (dostop 15. 7. 2026); Klekl, Jožef: † Dravec Lojz, str. 278.
5 Klekl, Jožef: † Dravec Lojz, str. 275–276; Drüga cerkev vogrskih Slovencov v Ameriki [Druga cerkev ogrskih Slovencev v Ameriki]. V: Nájszvetejsega Szrca Jezusovoga veliki kalendár za lüdsztvo: Kalendar za naročnike Marijinoga lista: Na prestopno leto 1917, III. (XIV.) leto, Črensovci: vrejevaštvo Marijinoga lista, 1917, str. 90–93. https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8K36K76P (dostop 15. 7. 2026).
6 Felsőszölnök. Keresztelési anyakönyvek 1883–1895 [Gornji Senik. Krstne matične knjige 1883–1895]. Vpis št. 71: Maria Zsidó, rojena in krščena 26. junija 1886, Csöpincz (Čepinci); oče Zsidó József, földművelő (kmet); mati Bedics Katalin; krstna botra Konkolics József in Ábrahám Éva, oba iz kraja Sall (Šalovci); krstil Mencsik Károly, župnik v Dolencih; slika 49/157. FamilySearch. https://www.familysearch.org/ark:/61903/3:1:9396-CL35-7?view=index&personArk=%2Fark%3A%2F61903%2F1%3A1%3AXKKC-19K&action=view&cc=1743180&lang=hu&groupId=M9DK-FFP (dostop 15. 7. 2026); Klekl, Jožef: † Dravec Lojz, str. 275, 278–279; Novak, Vilko: [Uvodna opomba], str. 166.
7 Glási. Od naših vojákov. Novine, let. 2, št. 37, 12. september 1915, str. 3. https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-28SMG020 (dostop 15. 7. 2026); Klekl, Jožef: † Dravec Lojz, str. 277; Novak, Vilko: [Uvodna opomba], str. 166; Mukič, Francek – Kozar, Marija: Slovensko Porabje. Celje: Mohorjeva družba, 1982, str. 96.
8 Klekl, Jožef: Drávec Lujz †, str. 3; Klekl, Jožef: † Dravec Lojz, str. 276.
9 Klekl, Jožef: † Dravec Lojz, str. 274, 277; Dravec, Alojz: Dári na Slovenske-vési kapelo iz South Bethleheme. Novine, let. 1, št. 16, 19. april 1914, str. 4. https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F0D14KMK (dostop 15. 7. 2026).
10 Klekl, Jožef: † Dravec Lojz, str. 278; Klekl, Jožef: † Cigan Jožef. Marijin list, let. 11, št. 9, september 1915, str. 283–284. https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IO9ZELTU (dostop 15. 7. 2026); Klekl, Jožef: Drávec Lujz †, str. 3.
11 Pošta. Novine, let. 1, št. 48, 29. november 1914, str. 4. https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X1XB87HE (dostop 15. 7. 2026); Pošta. Novine, let. 1, št. 50, 13. december 1914, str. 4. https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H1FWO8B7 (dostop 15. 7. 2026).
12 Dravec, Alojz: Bog te čuvaj, Bog vas vodi! Novine, let. 2, št. 17, 25. april 1915, str. 4. https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BK14VGWG (dostop 15. 7. 2026); Verlustliste [Seznam izgub]. Št. 291, 13. oktober 1915, str. 14, zapis »Dravecz Alajos«. Digitalni podatkovni zapis v zbirki A magyar katona áldozatvállalása a Nagy Háborúban [Žrtvovanje madžarskega vojaka v veliki vojni]. Sign. VL 291/14, zap. št. 193976. Podatkovni skrbnik: Hadtörténeti Intézet és Múzeum. AdatbázisokOnline, Magyar Nemzeti Levéltár. https://aol.mnl.gov.hu/ark:52333/s10291r8k4d9z2 (dostop 26. 8. 2026).
13 Dravec, Alojz: Slovo našega vreloga širitela Marijinoga lista [Slovo našega gorečega razširjevalca Marijinega lista]. Marijin list, let. 11, št. 5, maj 1915, str. 157–158. https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7Y8H6679 (dostop 15. 7. 2026).
14 Dravec, Alojz: Predrági moj oča dühovni! [Predragi moj duhovni oče!]. Novine, let. 2, št. 24, 13. junij 1915, str. 3. https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3CJMWT0L (dostop 15. 7. 2026).
15 Dravec, Alojz: Pismo našega nepozabnoga Dravec Alojzija pred smrtjov, 1915 juli 12-ga [Pismo našega nepozabnega Alojza Dravca pred smrtjo, 12. julija 1915]. Novine, let. 2, št. 42, 17. oktober 1915, str. 3–4. https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PBR5YWJZ (dostop 15. 7. 2026).
16 Dravec, Alojz: Zgübe 18-ga domobranskoga pešpolka [Izgube 18. domobranskega pehotnega polka]. Novine, let. 2, št. 33, 15. avgust 1915, str. 3–4. https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJD1KVGA (dostop 15. 7. 2026); Dravec, Alojz: Cmárijo ruse. Novine, let. 2, št. 34, 22. avgust 1915, str. 3. https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KOCD37YA (dostop 15. 7. 2026); Dravec, Alojz: Kaj želejo od domačih. Novine, let. 2, št. 51, 19. december 1915, str. 2. https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZQ7RCVD1 (dostop 15. 7. 2026).
17 Klekl, Jožef: † Dravec Lojz, str. 273–274; Klekl, Jožef: Drávec Lujz †, str. 3; Glási. Od naših vojákov, str. 3.
18 Dravec, Alojz: Zapovedi za može i ženske. V: Nájszvetejsega Szrca Jezusovoga veliki kalendár za lüdsztvo: Kalendar za naročnike Marijinoga lista: Na prestopno leto 1917, III. (XIV.) leto, Črensovci: vrejevaštvo Marijinoga lista, 1917, str. 58. https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8K36K76P (dostop 15. 7. 2026); Dravec, Alojz: Mesár i Slovenski pörgar [Mesar in slovenski meščan]. V: Nájszvetejsega Szrca Jezusovoga veliki kalendár za lüdsztvo: Kalendar za naročnike Marijinoga lista: Na prestopno leto 1917, III. (XIV.) leto, Črensovci: vrejevaštvo Marijinoga lista, 1917, str. 138–139. https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8K36K76P (dostop 15. 7. 2026).
19 Novak, Vilko: [Uvodna opomba], str. 166; Dravec, Alojz: Národna vera i navade v vési. Traditiones, let. 3, 1974, str. 166–174. https://ojs.zrc-sazu.si/traditiones/article/view/12849 (dostop 15. 7. 2026).
20 Dravec, Alojz: Národna vera i navade v vési, str. 166–170.
21 Prav tam, str. 166–170.
22 Prav tam, str. 170–171.
23 Prav tam, str. 171–173; Pšajd, Jelka – Krenn, Mark: Poročni motivi iz prekmurskih vasi. Kamra, digitalna zbirka, 23. september 2014. https://www.kamra.si/it/digitalne-zbirke/porocni-motivi-iz-prekmurskih-vasi-2/ (dostop 31. 8. 2026).
24 Dravec, Alojz: Národna vera i navade v vési, str. 173.
25 Novak, Vilko: [Uvodna opomba], str. 166.
26 Kozar-Mukič, Marija: Etnološko raziskovanje Slovencev na Madžarskem med 1945 in 1983. Glasnik Slovenskega etnološkega društva, let. 23, št. 3/4, 1983, str. 58. https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R8HBG3QA (dostop 31. 8. 2026); Hirnök, Jože: Tudi božič se spreminja. Narodne novine (Budimpešta), št. 51–52, 17. december 1987, str. 30. https://adt.arcanum.com/en/view/NarodneNovineBudapest_1987/?pg=797&layout=s (dostop 15. 7. 2026); Kozar-Mukič, Marija: Otroci v ljudskem izročilu Slovencev na Madžarskem. Etnolog, let. 17, 2007, str. 63. https://www.etno-muzej.si/files/etnolog/pdf/0354-0316_17_kozar_otroci.pdf (dostop 15. 7. 2026); Kozár, Mária M.: Adatok Felsőszölnök állattenyésztéséhez [Podatki o živinoreji v Gornjem Seniku]. Savaria – A Vas Megyei Múzeumok Értesítője, let. 15 (letnik 1981), 1988, str. 313. https://library.hungaricana.hu/hu/view/MEGY_VASM_Savaria_15/?pg=314&layout=s (dostop 15. 7. 2026); Gura, Aleksandr V.: О специфике культурной традиции одной архаической славянской зоны: свадебный обряд словенского Прекмурья [O posebnostih kulturne tradicije enega arhaičnega slovanskega območja: svatbeni obred slovenskega Prekmurja]. V: Tolstaja, Svetlana M. (ur.): Славянские архаические ареалы в пространстве Европы. Moskva: Indrik, 2019, str. 208, 212 in 216. DOI: https://doi.org/10.31168/91674-564-1.9 (dostop 15. 7. 2026); Kozar-Mukič, Marija: Etnološki slovar Slovencev na Madžarskem = A magyarországi szlovének néprajzi szótára. Monošter: Zveza Slovencev na Madžarskem; Szombathely: Savaria Múzeum, 1996, digitalizirani izvod, posnetek str. 132. https://library.hungaricana.hu/en/view/MEGY_VASM_Sk_1996_Szloven_Szotar/?pg=132&layout=s (dostop 15. 7. 2026).
