Špinerbal, ki so ga po letu 1945 preimenovali v ples predilcev, uvrščamo med najelitnejše dogodke v mestu Litija. Njegovi začetki segajo verjetno v konec 20. let prejšnjega stoletja, s podobno elitno noto pa se je ponašal še vsaj dve desetletji po drugi svetovni vojni. Trajal je do osamosvojitve Slovenije in nekateri meščani se ga še s ponosom spominjajo. Verjetno je bila litijska predilnica prva v Jugoslaviji, ki je prirejala ta elitni ples tudi za delavce.
Omenjeni ples so raziskali člani KUD
Folklorna skupina Javorje, saj je njeno poslanstvo, da ohranja minljivo ljudsko dediščino in išče izvirne vsebine na plesnem področju. Z zastavljenim projektom so oživili bogato etnološko dediščino in jo z odrsko postavitvijo približali vsem, ki je sami nikoli ne bi mogli spoznati.
Njihov projekt je zajemal iskanje virov in raziskavo na terenu, stilsko podobo ženske in moške plesne toalete ter izdelavo kostumov, izbiro primerne glasbe, glasbene priredbe in sestavo primerne zasedbe glasbenikov v ansamblu, sestavo in koreografijo plesov, brošuro in obnovo garderobnega prostora. S takšno vsebino so se prijavili na razpis, ki ga je objavila LAS »SRCE SLOVENIJE« (lokalna akcijska skupina). S pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja so uspeli pridobiti nepovratna sredstva za realizacijo celotnega projekta.
Osredotočili so se na obdobje med obema vojnama, ker pa so med starejšimi meščani še živeli spomini na ta plesni večer tudi po vojni, so v raziskovalno nalogo zajeli tudi njihova pričevanja. Pripovedovalci so pripovedovali jedrnato in brez olepševanja. Iz njihovih zgodb spoznavamo tudi življenje »fabriških« delavcev, blišč in bedo takratnega delavskega razreda, spoštovanje do dela in tovarne, ki jim je rezala kruh in jim dajala močno voljo do življenja. Pripovedi so zapisane avtentično, saj na ta način bralec čuti njihovo doživljanje. Pisnih virov o plesu za to obdobje ni, zato so njihove pripovedi še toliko bolj dragocene.
