Na večer plesa so se razkrile vse toalete, ki so jih vsaka zase skrivale pred drugimi. Obleka naj bi bila presenečenje, zato se o tem ni dosti govorilo. Pripravljale so se v tajnosti in tako ustvarile še večjo pašo za oči.
Dvorana je bila okrašena, s stropa so viseli pisani lampijončki iz bombaža. Ansambel je bil na mestu, igrali so na odru, ki je bil v prvotni dvorani pripravljen pod balkonom. Mize so bile postavljene na balkonu in ob stenah dvorane, vse so bile oštevilčene in v naprej rezervirane. Pri mizah so stregli le pijačo. V spodnji etaži je bil tudi bar in glasba na ploščah. Tudi tu se je bilo mogoče zavrteti. Inženirji in drugi vodilni so pripeljali s seboj svoje žene, predice pa svoje može, prišel je tudi direktor s svojim spremstvom.
Ko je prišel čas za začetek, je direktor vstal, se približal izbrani plesalki, ki je sedela za mizo in se ji priklonil. Nato jo je prijel za roko in jo odpeljal na plesišče. Ansambel je zaigral, nekateri se spominjajo celo Na lepi modri Donavi, par pa je zaplesal otvoritveni dunajski valček. Po krajšem plesu se je svoji plesalki zahvalil in jo odpeljal na njeno mesto. To je pomenilo, da so se lahko vključili tudi ostali, sam pa je zaplesal z drugo plesalko ali s svojo ženo.
Plesali so standardne plese, poleg valčka še angleški valček, polko, fokstrot, četvorko in tango. V večeru so se zvrstile tudi razne igre, plesali so »cvetlični valček«. Plesalec je podaril izbrani plesalki svež nagelj in zaplesal z njo valček. Ali so volile dame, na vrsti je bil damenval. Ples je trajal do jutra, dobra volja, glasba in ples so omilili začetno tremo in omehčali narejeno elitno držo. Proti koncu so dobri pevci že tudi kakšno zapeli.
Med prvimi plesi so izbirali tudi najlepšo plesalko, mis večera. Izbrana je nosila ta naslov eno leto in bila v tem času malo gor vzeta, seveda, če je bila luštna pa mlada.
