Etiketo elegance in kvalitete nista dajala samo material in model oblačila, veliko vlogo je imelo tudi dejstvo, kdo in kako je obleko izdelal. Tekstilna industrija je že ponujala svoje izdelke, vendar jih uporabniki še niso sprejeli. Konfekcija je upoštevala le standardne mere, to je pomenilo pomanjkljivost glede na modo, ki je stremela po prilegajočih oblačilih.
Večino oblek so izdelovali krojači. V času med obema vojnama so bili v Litiji priznani: Leopold Knol, Ivan (Žane) Brilej, Karel Novak, Karel Urbas in Smerdel. V Šmartnem pri Litiji pa Milan Groznik, Franc Mrzel, Jeriha in njegova hči Marija, poročena Groznik ter Janez Meke. Imenitnejši so šli po blago ali že kar narejeno obleko tudi v Graz in tu mimogrede obiskali tudi svojce, ki so služili tam.
Takrat zelo cenjena šivilja v Litiji je bila Mimi Skušek, priznane pa tudi Mimi Kolman, Justa Vladika, Anica Pahor Breznikar, Hilda Pevec, poročena Pirc. V Šmartnem pri Litiji se je večina šivilj izučilo pri Ivi Janšatovi, informatorji se spominjajo Anice Meke, Mimice Mrzel in njene svakinje Marije Mrzel, Vovkove, Tončke Gradišek, Lojzke Sinigoj, v Zavrstniku pa Angelce Planinšek.
