Prešernov trg se od leta 1955 imenuje po največjem slovenskem pesniku Francetu Prešernu. Zajema trg pred Anton Podbevšek Teatrom. Od leta 1993 je vanj vključen tudi spodnji del trga med Kastelčevo ulico, Gorenjimi vrati in Rozmanovo cesto, ki se je do takrat imenoval Kidričev trg, še prej pa Trg sv. Katarine. Sedanjo podobo je dobil v petdesetih letih 20. stol., ko ga je uredil arhitekt Marjan Mušič. Obsega 14 hišnih številk.
France Prešeren se je rodil 3. decembra 1800 v Vrbi na Gorenjskem kot tretji otrok v ugledni kmečki družini. Ker je že zgodaj kazal nadarjenost, so ga leta 1808 poslali k stricu Jožefu, ki je kot duhovnik služboval na Kopanju pri Veliki Račni. Od leta 1810 do 1812 je v Ribnici obiskoval ljudsko šolo, ki jo je nato nadaljeval v Ljubljani, kjer je obiskoval tudi gimnazijo. Po končanem liceju v Ljubljani je leta 1821na Dunaju pričel študirati pravo ter bil leta 1828 promoviran. Dolgo časa je bil odvetniški pripravnik, saj so mu advokaturo zaradi svobodomiselnosti večkrat odrekli. Samostojno advokaturo je dobil šele leta 1946 v Kranju.
Pesmi je sprva objavljal v nemških časopisih Illyrisches Blatt in Carniola, v slovenskem časopisu Novice in almanahu Kranjska čbelica. Za prvo obdobje (do 1829) je značilno lahkotno in humorno, včasih tudi satirično obravnavanje ljubezenskih želja in tegob ter ženske narave, tako je npr. v baladi Povodni mož obdelan motiv kaznovane muhaste ženske. V naslednjem pesniškem obdobju je prešel v svet romantike, kjer spoznava razkol med idealom in resničnostjo, npr. Slovo od mladosti, še najbolj izrazito pa se to kaže v ciklu Sonetje nesreče.
Po oblikovni, tematski in izpovedni moči sodi med največje njegove umetnine Sonetni venec, ki ga je napisal iz neuslišane ljubezni do Julije Primic. V njem obravnava tri teme: ljubezen, narod in poezijo. Leta 1836 je v samozaložbi izdal Krst pri Savici, ki je nacionalna zgodovinska epska pesnitev, posvečena preminulemu prijatelju Matiji Čopu. Osrednja tema je pokristjanjevanje Karantancev v 8. stoletju. Leta 1847 je izdal pesniško zbirko Poezije, a brez Zdravljice, ki je bila zaradi cenzure prvič objavljena po marčni revoluciji leta 1848 v Novicah. S Poezijami je vplival na narodno prebujanje in utemeljil pravice do samostojnega in enakopravnega kulturnega in političnega življenja Slovencev.
Umrl je 8. februarja 1849, pokopan je v Kranju.
Prešerna, poleg let, ki jih je preživel v Ribnici, vežejo z Dolenjsko še drugi dogodki in ljudje, tako na primer obiski na gradu Prežek pod Gorjanci, katerega lastnik je bil od 1833 do 1840 pesnikov zelo dragi prijatelj Andrej Smole. V Novem mestu se je eno leto po pesnikovi smrti naselila njegova nesojena ljubezen Julija Primic, poročena s plemičem Jožefom Scheuchenstuelom, predsednikom deželnega sodišča v Novem mestu. Pokopana je na šmihelskem pokopališču. V Šentrupertu je dolgo let živel in 26. avg. 1891 tudi umrl župnik Alojzij Košir, ki je kot kaplan pesniku pred smrtjo podelil svete zakramente.
V knjižnici, v Posebnih zbirkah Boga Komelja, hranimo Prešernove Poezije iz leta 1847, prevode njegovih del v številne jezike, faksimilirane in bibliofilske izdaje.
