Knafelčeva ulica v Novem mestu se imenuje po planincu in kartografu Alojzu Knafelcu. Obsega 25 hišnih številk. Leta 1993 je bil zaradi nepreglednosti tako poimenovan eden od krakov Poti na Gorjance v krajevni skupnosti Žabja vas. Poimenovanje po Alojzu Knafelcu je predlagalo Planinsko društvo Novo mesto.
Alojz Knafelc se je rodil 23. junija 1859 v Šmihelu pri Novem mestu (v virih se pojavlja kot kraj rojstva tudi Žabja vas).
Po končani gimnaziji v Novem mestu je najprej nekaj časa delal kot domači učitelj v Škrljevem. Leta 1884 je kot risar dobil službo pri železnici za gradnjo železniške proge Hrpelje – Kozina. Nato je bil najprej premeščen v Beljak, kasneje pa v Trst, kjer je služboval do leta 1915. Do upokojitve leta 1922 je služboval še v Krkonoših na Češkem in v Zagrebu. Po upokojitvi se je preselil v Ljubljano.
Bil je zunanji član piparjev, prve organizirane skupine slovenskih planincev, ki so organizirali visokogorske ture in predavanja. Njihovo poslanstvo je bilo ohraniti »slovensko lice slovenskih gora«, preprečiti potujčevanje slovenskih gora z nemškimi napisi in kažipoti. Z njihovim prizadevanjem je bilo ustanovljeno Slovensko planinsko društvo. Že med službovanjem na Koroškem je bil leta 1900 med ustanovitelji ziljske podružnice Slovenskega planinskega društva, leta 1922 pa je postal načelnik markacijskega odseka tega društva. V Planinskem vestniku je objavil več člankov, med drugim leta 1922 tudi navodila za markiranje poti in izdelavo smerokazov, ki so kasneje izšla še v samostojni publikaciji. Knafelčev seznam smerokazov je leta 1936 obsegal 466 tabel.
Po upokojitvi pa vse do svoje smrti je bil oskrbnik Koče pri Triglavskih jezerih, kjer nanj še danes spominja plošča na skali ob jezeru. Ko je bil na vrhu Triglava že šestdesetič, je na novo prebarval Aljažev stolp. Narisal je več planinskih kart Julijcev, Karavank, Kamniških Alp, Zasavja, Trsta in Gorice z okolico, zemljevida Bleda in Roža, železniško karto Jugoslavije, relief tržaškega pristanišča itd.
Knafelčeva označba planinskih poti iz leta 1922 predstavlja rdeč kolobar okoli belega polja. Ta prepoznavni znak se je uveljavil v vsej nekdanji Jugoslaviji, danes je eden od simbolov slovenskega planinskega prostora.
Planinska zveza Slovenije od leta 1960 za večletno delo na planinskih poteh prizadevnim markacistom podeljuje Knafelčevo priznanje oziroma Knafelčevo diplomo za življenjsko delo. Leta 2009 je Pošta Slovenije v njegov spomin izdala priložnostno znamko z motivom planinske markacije in Alojza Knafelca ter poštni žig.
Alojz Knafelc je umrl 26. aprila 1937 v Ljubljani.
Po končani gimnaziji v Novem mestu je najprej nekaj časa delal kot domači učitelj v Škrljevem. Leta 1884 je kot risar dobil službo pri železnici za gradnjo železniške proge Hrpelje – Kozina. Nato je bil najprej premeščen v Beljak, kasneje pa v Trst, kjer je služboval do leta 1915. Do upokojitve leta 1922 je služboval še v Krkonoših na Češkem in v Zagrebu. Po upokojitvi se je preselil v Ljubljano.
Bil je zunanji član piparjev, prve organizirane skupine slovenskih planincev, ki so organizirali visokogorske ture in predavanja. Njihovo poslanstvo je bilo ohraniti »slovensko lice slovenskih gora«, preprečiti potujčevanje slovenskih gora z nemškimi napisi in kažipoti. Z njihovim prizadevanjem je bilo ustanovljeno Slovensko planinsko društvo. Že med službovanjem na Koroškem je bil leta 1900 med ustanovitelji ziljske podružnice Slovenskega planinskega društva, leta 1922 pa je postal načelnik markacijskega odseka tega društva. V Planinskem vestniku je objavil več člankov, med drugim leta 1922 tudi navodila za markiranje poti in izdelavo smerokazov, ki so kasneje izšla še v samostojni publikaciji. Knafelčev seznam smerokazov je leta 1936 obsegal 466 tabel.
Po upokojitvi pa vse do svoje smrti je bil oskrbnik Koče pri Triglavskih jezerih, kjer nanj še danes spominja plošča na skali ob jezeru. Ko je bil na vrhu Triglava že šestdesetič, je na novo prebarval Aljažev stolp. Narisal je več planinskih kart Julijcev, Karavank, Kamniških Alp, Zasavja, Trsta in Gorice z okolico, zemljevida Bleda in Roža, železniško karto Jugoslavije, relief tržaškega pristanišča itd.
Knafelčeva označba planinskih poti iz leta 1922 predstavlja rdeč kolobar okoli belega polja. Ta prepoznavni znak se je uveljavil v vsej nekdanji Jugoslaviji, danes je eden od simbolov slovenskega planinskega prostora.
Planinska zveza Slovenije od leta 1960 za večletno delo na planinskih poteh prizadevnim markacistom podeljuje Knafelčevo priznanje oziroma Knafelčevo diplomo za življenjsko delo. Leta 2009 je Pošta Slovenije v njegov spomin izdala priložnostno znamko z motivom planinske markacije in Alojza Knafelca ter poštni žig.
Alojz Knafelc je umrl 26. aprila 1937 v Ljubljani.
