Podstrešno sobo, katere okno je gledalo na Ljubljanico, so po spominu Polone Makek imenovali frčada. V njej je ustvarjala obleke šivilja Mici Rode, ki je k Maroltovim hodila v štéro.[1] V prostoru so bili: šivalni stroj, umivalna miza, še tri mize – verjetno za krojenje in likanje, trije stoli, klop, lestenec, ogledalo in dve zavesi. (Spisek imovine, glej vire.)
Ceglarjeva Mici (Marija Japelj, poročena Rode, 1904-1991), se je Maroltovih do konca svojega življenja spominjala z veliko naklonjenostjo. Z Marijanovo mlajšo sestro Lili je spletla tesno prijateljstvo. V hiši svojih delodajalcev je srečevala pomembne goste, izobražence, različne glasbenike. Prav člani kvarteta Zika, so prepoznali njen izredni pevski talent in ji priporočili šolanje na Akademiji za petje. Mici je kot igralka in pevka nastopala v gledaliških predstavah, ki jih je režiral Marijan.
Po pripovedovanju Mici, so Maroltovim lepe obleke veliko pomenile, ponje so hodili celo v Pariz.
[1] štéra: delo obrtnika na domu, navadno čevljarja, krojača, šivilje: takrat je bila v navadi štera/hoditi, priti v štero; pri sosedovih imajo čevljarja v šteri.(vir: fran.si)
