Mlada zakonca Marija in Janko Marolt sta si dom ustvarila kot podnajemnika na vrhniškem Hribu, v hiši vdove usnjarja Tomaža Javornika. V prvih desetih letih zakona se jima je tu rodilo šest otrok: Jelica, Ivko, Dana, Vilko, Marijan in Lili. Ivko in Vilko sta umrla še kot dojenčka.
Po smrti Marije Petrič je »uradno« domačijo v Verdu prevzel njen zet, zdravnik Janko Marolt. Zaradi dveh zahtevnih služb, ki ju je opravljal – bil je zdravnik in župan Vrhnike, je domače gospodarstvo vodila žena. Marija Marolt je bila ob skrbi za družino ter vodenjem obsežnega domačega gospodarstva tudi družbeno aktivna. O njenem delovanju so poročali tudi v časopisnih člankih.
Russkij kružok na Vrhniki. Po svojih pravilih sme ljubljanski »Russkij kružuk« prirejati tudi zabave in izlete. To pravico je izrabilo društvo včeraj popoldne prvikrat, ko je izletelo na Vrhniko. Sprejem, ki so ga priredili društvu vrli rodoljubi in zavedne rodoljubkinje, je bil presenetljivo ljubezniv in uprav nepričakovano lep. Na kolodvoru na Vrhniki so pričakovali društvo gospa dr. Maroltova, g. župan Jelovšek, deželni poslanec Lenarčič, g. davkar Gruden, g. dr. Weibel in mnogo drugih zastopnikov vrhniške inteligence. (Slovenski narod, 15. junij 1900) V nadaljevanju članka poročajo, da je jeseni leta 1900 Vrhnika dobila svoj Russkij kružok in sicer pod nadzorstvom gospe dr. Maroltove, g. poslanca Lenarčiča in gospe župana Jelovška.
V nekrologu Marije Marolt v Koledarju družbe sv. Mohorja za leto 1933 je opisana kot izjemna osebnost. V kulturno visoko razvitem okolju njenega doma so sprejemali goste s področja kulture, gospodarstva in politike. Člani družine in profesionalni glasbeniki so izvajali koncerte klasične glasbe. Marija Marolt – Mici je imela tudi bogato knjižnico z vsem slovenskimi knjigami, ki so izhajale v tistem času. In prav ta knjižnica je bila pravi magnet za pisatelja Ivana Cankarja, ki si je tu sposojal dragocene knjige. (Spomini Simone Luckmann, roj. Kocjan.)
Marija Marolt, roj. Petrič dne 31. decembra 1870 na Verdu pri Vrhniki, soproga vrhniškega zdravnika in bivšega župana dr. J. Marolta, je umrla po večletnem trpljenju v enoinšestdesetem letu v Leonišču v Ljubljani 28. nov. 1931. Zgledna katoliška žena, izobražena in nadarjena pomočnica pri katoliških in prosvetnih organizacijah v vrhniškem kraju. Bila je tudi glasbeno naobražena. Njena in njene sestre zasluga je, da se je na njenem domu na Verdu še danes sloveči kvartet Zika posvetil izključno študiju koncertne glasbe. Zelo pri srcu so ji bili zlasti revni bolniki v vasi. Vse njeno življenje je veljalo le delu za druge, za rodbino in kulturni napredek slovenskega ljudstva. Izmed štirih otrok je znan slovenskim umetnostnim krogom sin Marjan, ki z vso vnemo zasleduje napredek slovenske umetnosti.
