Na spodnji strani deželne ceste je ležala tretja ledina, ki je z daljšo stranjo mejila na šmarski potok, njena celotna površina pa je merila 13 oralov in 149 kvadratnih sežnjev (7,54 ha). Sestavljalo jo je 10 parcel, v rabi tal pa so močno prevladovali travniki s 6,16 ha, medtem ko je bilo njiv le 1,38 ha.
Visok delež travniških površin gre sigurno pripisati tudi takratnemu načinu popisa, saj so pod travnike šteli tudi grmičevje, ki je v tistem času preraščalo precejšen del tega območja. Leta 1787 sta bila lastnika večine parcel v tej ledini Matej Novak in Anton Anderluh, ki sta prihajala iz sosednjih katastrskih občin (Slika 9).
Leta 1787 na tej ledini ni prebival noben gospodar.
Opomba:
Kako težki pogoji za poljedelstvo so bili v tej ledini nam nazorno pokaže leta 1820 vpisana opomba pri parceli št. 8. Ta je bila takrat v lasti Jakoba Novaka iz Pristave 2, hišno ime Pristauski Jakopitsch (Pristavški Jakopič). V opombi je zapisano, da se to zemljišče, leta 1787 navedeno kot njiva, že več kot 30 let uporablja kot pašnik za živino. Zemlja je za njivo preslaba in nerodovitna, prav tako pa parcela zaradi lege proti severu (Mitternacht) in okoliškega grmičevja leži večinoma v senci, zato pridelki tukaj ne uspevajo.
Izraz Mitternacht (polnoč) za severno stran izhaja iz takratnega določanja strani neba glede na gibanje sonca:
Vzhod / Morgen (Jutro) / kjer sonce vzhaja ob enakonočju
Zahod / Abend (Večer) / kjer sonce zahaja ob enakonočju
Jug / Mittag (Poldan) / kjer je sonce opoldne (najvišja točka)
Sever / Mitternacht (Polnoč) / kjer je sonce opolnoči (nasprotje poldneva)
