V nadaljevanju sem si za podrobnejšo predstavitev katastrske občine Šmarje leta 1787 izbral 64 domačij oziroma naslovov, katerih gospodarji so takrat tudi živeli na njenem območju. Posamezni posestniki so predstavljeni znotraj tiste ledine, v kateri so imeli svoje bivališče, pri vsakem posestvu pa so navedeni še gospodarji iz leta 1820 skupaj z njihovimi hišnimi imeni.
Kot dodatek so pri nekaterih ledinah zapisane še opombe iz dveh obrazcev Provizorija leta 1820, ki pojasnjujejo spremembe pri zemljiščih po letu 1787. Prvi obrazec vsebuje 38 primerov, pri katerih se je zaradi spremembe namembnosti zemljišč spremenila višina njihove obdavčitve. V drugem obrazcu pa je opisanih 19 primerov, ko so bila zemljišča izvzeta iz kmetijske rabe, kar je posledično pomenilo tudi ukinitev njihove obdavčitve. S pomočjo teh opomb dobimo dober vpogled v življenje takratnih prebivalcev naše občine, zato sem jih nekaj izbral in jih obširneje razložil v zaključku opisov posameznih ledin.
Na tem mestu je smiselno nekaj besed nameniti še meram, ki so bile na našem območju v uporabi v času izdelave Jožefinskega katastra. V tistem času je bil še vedno v veljavi tradicionalni merski sistem, pri katerem so se dolžinske mere pogosto nanašale na razmerja človeškega telesa. Osnovna dolžinska mera je bil seženj (Klafter), pri površinskih merah pa se je poleg kv. sežnja uporabljal še oral, ki je meril 0,5755 hektarja in Niko Kuret ga je pri opisu takratnih mer, uteži in denarja še posebej lepo opisal: “1 oral (Joch) je toliko sveta, kolikor ga jarem volov v enem dnevu lahko zorje, 3 merniki posevka.” (Kuret, Slovensko Štajersko, str. 50). Te mere so se od dežele do dežele razlikovale, zato je bila želja po njihovem poenotenju eden od razlogov za uvedbo metričnega merskega sistema, ki je na našem območju stopil v veljavo leta 1873. Osnovna dolžinska mera je takrat postal meter, kot novi površinski meri pa sta bila določeni še ar (100 m²) in hektar (100 arov oz. 10.000 m²) (Slak et al., Dediščina katastrov, str. 34).
Za naše prednike so bile to velike spremembe in pri pretvarjanju starih mer v nove so si pomagali s pretvorbeni faktorji. Pri osnovni dolžinski meri je bilo takrat določeno, da 1 seženj meri 1,8965 metra. Danes so nam te mere zapisane leta 1787 že težje razumljive, zato sem v podrobnejšem pregledu podatkov za katastrsko občino Šmarje večino površin preračunal v hektarje. Pri tem sem upošteval, da 1 kvadratni seženj meri 3,596652 m², 1 oral pa 1600 kvadratnih sežnjev oziroma 5754,642 m².
