Vas Veliko Tinje je center Krajevne skupnosti Tinje, ki leži na osrednjem delu Slovenjebistriškega Pohorja. Gre za slikovito hribovito območje z gručastimi vasmi in razložnimi naselji. Utrip kraju dajejo sodobna devetletna osnovna šola in trioddelčni vrtec. V kraju delujejo številna društva, ki skrbijo za aktivno sodelovanje krajanov, od šolskih in predšolskih otrok, mladine, delovnoaktivnega prebivalstva do ljudi v tretjem življenjskem obdobju.
Veliko Tinje s pripadajočimi vasmi ima bogato kulturno dediščino. O tem nam pričajo spomeniki, utrdbe in najdbe, ne gre pa prezreti tudi pričevanj starejših prebivalcev. Tinje ima ime po keltskih naselbinah. Ime kraja izhaja iz staroslovanske besede
tyn, kar pomeni
utrjen kraj,
gradišče in s tem priča o zgodnji poselitvi tega okoliša. Arheoloških dokazov o slovanski naselitvi v tinjski okolici ni, le na Ančnikovem gradišču v Jurišni vasi so najdeni ostanki lončenine s slovanskimi vzorci.
V osrčju naselja Veliko Tinje stoji cerkev sv. Petra in Pavla, ki se prvič omenja leta 1251, ko je spadala v konjiško pražupnijo. Cerkev je romanska, konec 15. stoletja je bila gotizirana, v 90. letih 17. stoletja barokizirana in leta 1888 obnovljena ter povečana v današjo velikost in obliko. Ob njej stoji več kot sto let stara stavba, v kateri je bila nekoč šola. V njej se je rodil Jože Tomažič (1906-1970), znani literarni in pedagoški delavec, dramatik, gladališki delavec in prevajalec, avtor Pohorskih pripovedk, bajk in legend.
V vsaki od vasi najdemo vsaj en kulturni spomenik. Na Malem Tinju stoji obnovljena Ropretova kovačnica, ki datira v sredo 19. stoletja. Prvotno je bila samo kovačija, kasneje pa so ji dogradili še sušilnico lanu, ki so ga po večkratni obdelavi stkali v oblačila. Med Malim Tinjem in Radkovcem teče Radkovški potok, ki je nekoč poganjal preko dvajset mlinov, od katerih je edini obnovljen in še služi svojemu namenu Jakčev mlin v Repu; od žag pa je edina ohranjena Vorhova žaga. Ob potoku je urejena markirana pohodniška trasa, poimenovana Pot mlinov in žag.
Tinjsko območje se ponaša še z dvema sakralnima spomenikoma, to sta podružnični cerkvi sv. Urha, po katerem se imenuje sam kraj, in cerkev sv. Treh kraljev na Planini pod Šumikom. Obe cerkvi sta postavljeni v sredo pohorskih gozdov. Nedaleč od cerkve na Urhu stoji Skrbijekova kapela, poznana po zdravilni vodi, in etnološki spomenik – Skrbijekova hiša, ki je v celoti krita s slamo, v notranjščini pa je tradicionalno razporejena. Ohranjeno ima krušno peč, na glavnem tramu pa vrezano letnico 1788.
