Na spodnji strani deželne ceste je ležala tretja ledina, ki je z daljšo stranjo mejila na šmarski potok, njena celotna površina pa je merila 13 oralov in 149 kvadratnih sežnjev (7,54 ha). Sestavljalo jo je 10 parcel, v rabi tal pa so močno prevladovali travniki s 6,16 ha, medtem ko je bilo njiv le 1,38 ha. Visok delež travniških površin gre sigurno pripisati tudi takratnemu načinu popisa, saj so pod travnike šteli tudi grmičevje, ki je v tistem času preraščalo precejšen del tega območja. Leta 1787 sta bila lastnika večine parcel v tej ledini Matej Novak in Anton Anderluh, ki sta prihajala iz sosednjih katastrskih občin.
