V želji, da se ohrani spomin na naše prednike sem se pred lotil raziskovanja družinskega drevesa. Začel sem kar na hrvaški strani reke Sotle, saj je bila večina mojih prednikov iz župnije Sv. Petar v Prišlinu. V času mojega otroštva v vasi Brezno je bila sprejeta odločitev za gradnjo Vonarskega jezera in za ta namen je bilo treba iz hrvaške in slovenske strani reke Sotle izseliti 42 družin in pri tem odkupiti 210 ha zemljišč. Očistil se je ves prostor akumulacije, zgrajene so bile nove ceste na obeh straneh bodočega jezera in leta 1975, ko je bila dokončana pregrada Vonarskega jezera, so si prve družine že pričele iskati novi dom. Starša sta takrat kupila hišo v Korpulah in tukaj je sedaj naš dom že skoraj 50 let.
Iz župnije Šmarje pri Jelšah je tudi moja žena Marija in ob raziskovanju njenih prednikov sem kar dobro spoznaval našo bližnjo in daljnjo okolico. Ob tem me je zanimal tudi Franciscejski kataster iz leta 1825 in zanimivo mi je bilo, ko sem lahko za nekatere od prednikov na karti določil točno lokacijo, kjer je družina živela pred približno 200 leti. V spisovnem delu katastra sem potem našel še stavbne in zemljiške parcele, ki so jih imeli v lasti in ko sem vse skupaj združil še s podatki iz Matičnih knjig sem dobil kar dober vpogled o življenju posamezne družine.
Letos sem v okviru Domoznanskega krožka Knjižnice Šmarje pri Jelšah raziskoval še približno 40 let starejši Jožefinski kataster, katerega vsebina predstavlja dragocen vir za preučevanje zgodovine našega območja. Katastrski operat se je v času svoje veljavnosti hranil pri županu posamezne katastrske občine, danes pa je to delno ohranjeno gradivo javno dostopno v Arhivu Republike Slovenije (SI AS/1110, Jožefinski kataster za Štajersko, 1784–1790). Zapisano je v nemškem jeziku in poševni gotici, kar nekoliko otežuje njegovo branje in uporabo pri raziskovanju. Jožefinski kataster za Štajersko obsega 387 fasciklov, ki so bili od Republike Avstrije prevzeti v letih od 1981 do 1985 (SLAK, Dediščina katastrov, 2019, str. 16).
Ernest Ivič
