Leta 2011 je Boris Pahor, eden najpomembnejših slovenskih pisateljev in evropskih prič 20. stoletja, obiskal Osrednjo knjižnico Celje kot gost literarnega večera. V pogovoru, ki ga je vodil takratni direktor knjižnice Branko Goropevšek, so obiskovalci prisluhnili razmišljanjem o literaturi, zgodovini in pomenu ohranjanja narodnega spomina.
Pahor, rojen v Trstu, je že zgodaj izkusil razpetost med kulturami in političnimi sistemi. Po študiju teologije in italijanske književnosti ga je druga svetovna vojna zaznamovala z izkušnjo koncentracijskih taborišč, med drugim Dachaua in Bergen-Belsna. Prav ta pretresljiva doživetja so oblikovala njegovo literarno ustvarjanje, še posebej v znamenitem romanu Nekropola, ki velja za eno najmočnejših pričevanj o taboriščni izkušnji v evropski književnosti.
Po vojni je deloval kot srednješolski profesor, pisatelj in neodvisni intelektualec v Trstu. Bil je zagovornik demokracije, kritik vseh totalitarizmov ter pomemben glas slovenske manjšine v Italiji. S svojim delom, revijo Zaliv in javnimi nastopi je odpiral tudi zamolčane zgodovinske teme ter vztrajal pri etični odgovornosti posameznika in družbe.
Njegov obisk v naši knjižnici ostaja dragocen spomin na srečanje z avtorjem, ki je s svojim življenjem in delom zaznamoval slovenski in evropski prostor.
