V drugi polovici sedemdesetih let 20. stoletja je v Jugoslaviji naraščalo zanimanje za teme, povezane z marksizmom, samoupravljanjem in družbenopolitičnim dogajanjem. Ljudje so se vključevali v različne seminarje in politične šole, v srednjih šolah pa je bil uveden tudi predmet samoupravljanje s temelji marksizma. Zaradi tega se je močno povečalo povpraševanje po strokovni in poljudni literaturi s teh področij. Ker je bilo gradivo razporejeno po več oddelkih knjižnice, je bilo iskanje knjig zamudno, število izvodov najbolj branih del pa pogosto premajhno.
Pomembna odločitev je bila sprejeta januarja 1976, ko so se na pobudo Marksističnega centra pri Občinskem komiteju Zveze komunistov Celje in Osrednje knjižnice sestali predstavniki družbenopolitičnih organizacij in kulturne skupnosti. Na delovnem posvetu, ki ga je vodil ravnatelj knjižnice Ivan Seničar, so se dogovorili za ustanovitev posebnega Marksističnega oddelka knjižnice. Namen novega oddelka je bil predvsem približati in popularizirati marksistično literaturo ter uporabnikom na enem mestu ponuditi pregledno in dostopno zbirko gradiva, namenjeno mentorjem, mladini in širšemu krogu delovnih ljudi. Po sprejeti odločitvi so se hitro lotili priprav, ki so zajemale ureditev prostora, financiranje, skupno nabavo knjig ter organizacijo izposoje.
Oddelek za marksistično literaturo so slovesno odprli maja 1976 v prostorih nekdanje čitalnice na Gledališkem trgu. Ob odprtju je obsegal približno pet tisoč knjig, ki so bile razdeljene na štiri vsebinska področja: marksizem, delavsko gibanje, samoupravljanje ter mednarodni položaj in zunanjo politiko Jugoslavije. Posebnost oddelka so bile tudi številne domače in tuje revije, med njimi tudi publikacije iz Afrike, Azije in Latinske Amerike, ki so bralcem omogočale vpogled v širše svetovno dogajanje. Poleg knjig so zbirali še dokumentarno gradivo, kot so časopisni članki in govori, ki je bilo med uporabniki zelo priljubljeno. Vodja oddelka Milena Jontes je spodbujala oseben stik z bralci ter jim svetovala pri izbiri gradiva.
Zanimanje za novi oddelek je bilo izjemno, saj je letna izposoja hitro dosegla zelo visoke številke. Posebna prednost oddelka je bila tudi brezplačna izposoja, kar je dodatno povečalo njegovo dostopnost. Zaradi naraščajočega obiska in obsežnejšega knjižnega fonda so leta 1985 oddelek preselili v večje prostore in ga pozneje preimenovali v Oddelek za družboslovno literaturo. Oddelek je bil v spremenjenih družbenih in političnih razmerah leta 1991 dokončno ukinjen, del gradiva pa je bil odpisan ali premeščen v druge oddelke knjižnice.
