“Vseh 50 let sem živel s pesmijo in za pesem, ki je večna mladost in lepota ter osrečujoč napoj. Če me je kedaj kdo hotel iz nerazumevanja, rivalstva ali sovraštva onemogočiti in onesrečiti, mi je poskušal vzeti pesem. Tako se je to dogajalo pred vojno dvakrat v Šoštanju – pa tudi v Celju so se našli, ki so mi jo hoteli vzeti. Mogoče zato tudi 12-letni premor med prvima festivaloma.
Pa vendar je bila pesem in po njej jaz sam tako močan, da sem pesem ohranil, in pesem je ohranjala tudi mene v najtežjih dneh mojega življenja.”
(Iz Vrežetovega zahvalnega nagovora sodelavcem ob njegovi 70-letnici)
Jurče Vreže (1906–1987), slovenski zborovodja, glasbeni pedagog in organizator, je bil eden najpomembnejših utemeljiteljev mladinskega zborovskega petja na Slovenskem ter osrednja osebnost Mladinskega pevskega festivala v Celju.
Jurče Vreže
Že takoj na začetku svoje poklicne poti je Vreže v Šoštanju ustanovil in vodil mladinski pevski zbor Zvonček (1928), ki ga nekateri postavljajo ob bok legendarnemu zboru Trboveljski slavček. Kasneje je vodil še druge zbore, tako mladinske kot odrasle, med njimi mladinski zbor III. osnovne šole Celje (prej II. gimnazije), ki je deloval kot sekcija ŽPD France Prešeren, in mešani zbor ŽPD France Prešeren.
S svojim strokovnim delom in zanj značilnim navdušenjem je prispeval k vzpostavitvi temeljev ter k širjenju in vzponu slovenskega zborovskega petja. Bil je soustanovitelj in predsednik predvojnega Društva pevovodij mladinskih zborov v Slovenskih Konjicah, po vojni pa predsednik glasbene komisije za mladinske zbore pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije. Uresničil je svojo vizijo organiziranja zborov po šolah, si prizadeval za zaposlovanje strokovno kompetentnih učiteljev, organiziral zborovske revije in seminarje za zborovodje, spodbujal skladatelje k ustvarjanju novih skladb, zbiral in urejal mladinsko zborovsko literaturo. Bil je idejni oče, dolgoletni organizator, srce in motor celjskega Mladinskega pevskega festivala. Sprva slovensko republiško srečanje mladih pevcev je razširil na zvezno, kasneje še na mednarodno raven. S tem je pripomogel k ugledu in prepoznavnosti Celja v jugoslovanskem in evropskem prostoru. V zborovskem petju je, kot je zapisal v enem od svojih življenjepisov, videl »tiste vrednote, ki lahko naš mladi rod estetsko in etično oblikujejo in ga tudi kulturno dvigajo« (iz zapuščine Jurčeta Vrežeta). Bil je tudi pobudnik in organizator komentiranih matinejskih koncertov za učence in dijake celjskih šol v okviru Koncertne poslovalnice, ki jo je vodil.
Vrežetov prvi mladinski zbor Zvonček
Leta 1961 je bil imenovan za pedagoškega svetnika. Prejel je več priznanj in nagrad: priznanje Okrajnega sveta Svobod in prosvetnih društev Celje za idejo in organizacijo II. festivala (1959), odlikovanje z redom dela s srebrnim vencem (1972), odličje z zlatim listom Zveze kulturno-prosvetnih organizacij Slovenije, najvišje priznanje Glasbene mladine Jugoslavije (1976), Šlandrovo nagrado mesta Celja (1976), častno članstvo Zveze glasbenih pedagogov Slovenije in Jugoslavije (1979), priznanje Skupnosti koncertnih poslovalnic Slovenije (1979), Prešernovo nagrado Kulturne skupnosti Celje (1980), priznanji Glasbene mladine Slovenije (1975, 1979), Žagarjevo nagrado (1982), celjski grb (1986), zlato plaketo Zveze kulturnih organizacij Slovenije (1986) idr.
Po njegovi smrti so organizatorji Mladinskega pevskega festivala sklenili počastiti spomin nanj z ustanovitvijo natečaja in festivalske nagrade, imenovane po njem, za najboljšo novo mladinsko zborovsko skladbo (Novi tednik, 1. junij 1989, stran 13), vendar takrat do uresničitve ni prišlo. Zamisel o poimenovanju nagrade je udejanjena na 37. Mladinskem pevskem festivalu leta 2026, ko praznujemo tri okrogle obletnice: 120-letnico Vrežetovega rojstva, 100-letnico začetka njegovega poklicnega delovanja in 80-letnico celjskega Mladinskega pevskega festivala. Nagrado, imenovano po Jurčetu Vrežetu, bo prejel najboljši zbor tekmovanja.
Vir: zapuščina Jurčeta Vrežeta, zasebni arhiv Nade Vreže
