Majda Hauptman (1931), glasbena pedagoginja in zborovodkinja, je poučevala glasbo na osnovnih šolah v Sežani in Ljubljani ter na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani. Deset let je bila urednica za mladinsko glasbo na Radiu Ljubljana.
Na Mladinskem pevskem festivalu Celje je tekmovala s sežanskim mladinskim zborom in Mladinskim zborom Osnovne šole Trnovo. Vsaj enkrat je bila članica glasbenega odbora festivala.
Po upokojitvi je dolga leta delovala kot strokovna sodelavka, predsednica komisije za mladinske pevske zbore Zveze kulturnih organizacij in žirantka pevskih revij. Je najstarejša še aktivna slovenska zborovodkinja.
Vir: spletna stran Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti
*Jurče Vreže je pustil sled
Zborovodkinja Majda Hauptman se Jurčeta Vrežeta spominja kot nadvse pridnega, marljivega organizatorja. »24 ur na dan je bil v akciji.« Zborovodje so mu, kot je dejala, na Mladinskem pevskem festivalu povzročali težave. Ko se je s sežanskim zborom uvrstila v drugi krog festivala, je hotela na nastop počakati v Celju. Vreže je takoj uredil nočitev za pevce in zborovodkinjo na Celjski koči. Tako jim je bila prihranjena vožnja v Sežano in nazaj.
Posebej je poudarila Vrežetovo spodbudo neposredno po njenem prvem nastopu z zborom na MPF, ko ji je dejal, naj vztraja na glasbeni poti.
Majdi Hauptman je Avgust Šuligoj, zborovodja legendarnega zbora Trboveljski slavček, pripovedoval o Vrežetovem Zvončku (mladinskem zboru, ki ga je Vreže ustanovil leta 1928, op. APP) in da je zanj Pirnik pisal skladbe. Šuligoj je Vrežeta doživljal kot tekmeca, rivala. Povedala je, da sta ji bila pri srcu oba, a v tesnejšem stiku je bila s Šuligojem, svojim mentorjem in svetovalcem pri delu s sežanskim zborom. Prihajal je v Sežano na pevske vaje, sama pa ga je obiskovala v Trbovljah in kasneje v Šmarju – Sapu.
Vreže Majdi Hauptman ostaja v spominu tudi kot organizator seminarjev za zborovodje.
Boris Ferlinc, Egon Kunej, Ivan Silič in Avgust Šuligoj so ji pripovedovali, da je Vreže bil odličen in nadvse predan zborovodja.
Omenila je veliko zbirko not, tudi iz drugih republik, ki jo je hranil in urejal Vreže. Poudarila je, da je bila ta pevska literatura vsem dostopna in da je iz zbirke za svoj zbor izbrala »eno srbsko«. »Perfekten komad!«
»Jurče Vreže je pustil sled v slovenski kulturi na področju vzgoje mladinskega petja,« je sklenila pogovor.
