Korona krojila praznovanje
Visoki jubilej, 400 let jeklarstva v Mežiški dolini, so želeli počastiti z mnogimi aktivnostmi pod pokroviteljstvom Skupine SIJ, družbe SIJ Metal Ravne, in sicer v sodelovanju s številnimi ustanovami in društvi v občinah Ravne na Koroškem, Prevalje, Mežica in Črna na Koroškem.
Smeli načrti za praznovanje jubilejnega leta so bili predstavljeni 29. januarja na novinarski konferenci. Epidemija novega koronavirusa pa je nekatere aktivnosti zaustavila oziroma prestavila v prihodnje leto. Denimo odhod slovenske olimpijske bakle, izdelane v družbi SIJ Metal Ravne, z Raven in po obisku vse Slovenije na olimpijske igre v Tokio. Nekaj dogodkov in aktivnosti pa je vseeno bilo uresničenih in jih na kratko predstavljamo.
GOSTUJOČA RAZSTAVA STARI BOGOVI OBMOLKNEJO
Praznovanje 400-letnice jeklarstva v Mežiški dolini je uvedla razstava Stari bogovi obmolknejo: Šentviška planota v arheoloških dobah, ki so jo v Koroškem pokrajinskem muzeju, Muzeju Ravne na Koroškem, odprli 30. januarja. Gostujoča razstava Tolminskega muzeja, njen avtor je arheolog mag. Miha Mlinar, je predstavila arheološko zgodbo Šentviške planote predvsem z vidika bogatega gospodarskega zaledja železnodobnega Mosta na Soči, govorila pa je tudi o predkrščanskih kultnih središčih na Berlotovem robu in Vrh gradu.
RAVENSKI RADIOAMATERJI OBVESTILI SVET
Člani Radiokluba Franja Malgaja Ravne so se visokemu jubileju jeklarstva poklonili na prav poseben način. Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije jim je izdala licenco za uporabo klicnega znaka S54ØØJ (sestavljenega iz številke obletnice začetka jeklarstva 400 in črke J, ki pomeni jeklarstvo). Člani radiokluba so tako v svet ponesli informacijo o 400-letnici jeklarstva v Mežiški dolini. Od začetka marca do konca maja so vzpostavili skoraj 15 tisoč zvez v telefoniji in telegrafiji ter z digitalnimi načini dela, in sicer z radioamaterji iz 122 držav.
FILATELISTIČNI POKLON JEKLARSKEMU JUBILEJU
Praznovanju 400-letnice jeklarstva v Mežiški dolini sta se pridružila tudi Pošta Slovenije in Koroško filatelistično društvo (KFD), prva z izdajo znamke in ovitka ter žiga prvega dne, koroški filatelisti pa s priložnostnim filatelističnim sklopom in filatelistično razstavo Jeklarstvo na Koroškem avtorjev Marjana Merkača in Jožeta Kebra.
Pošta Slovenije je 13. julija v nakladi 40.000 kosov in z nominalo A (trenutno 55 centov) izdala novo znamko, poimenovano 400 let jeklarstva v Mežiški dolini. Znamko z motivom valjarske proge v družbi SIJ Metal Ravne, ki jo je fotografiral Tomo Jeseničnik, je oblikoval Edi Berk. Na ovitku prvega dne (s pošto 2390 Ravne na Koroškem) sta podoba Thurnove jeklarne iz šestdesetih let 19. stoletja in njen znak (sidro) v stilizirani obliki.
Priložnostni filatelistični sklop KFD pa sestavljajo razglednica, trije priložnostni poštni žigi (2391 Prevalje, 2392 Mežica in 2393 Črna na Koroškem, vsi 13. 7. 2020) ter tri priložnostne pisemske ovojnice. Oblikovalec sklopa Borut Bončina je, sledeč ujemanju z novo priložnostno poštno znamko, na risni strani razglednice uporabil motiv valjarske proge po fotografiji Toma Jeseničnika in uradni logotip jubilejnega leta jeklarstva. Za dotisk na priložnostnih poštnih ovojnicah pa je izbral izseke z grafik iz 19. stoletja z motivi Thurnovih železarn v Črni in Mežici ter plavža, Bessemerjevega obrata in revizijske valjarne Prevalje.
OBJAVE NA SPLETNI STRANI OBČINE
Občina Ravne na Koroškem na svoji spletni strani www.ravne.si namenja prostor vsem novicam o letošnjem jeklarskem jubileju.
- Že posebej opisanim jih dodajmo še nekaj po izboru, denimov povezavi z načrtovano slovensko olimpijsko baklo obuditev spomina na leto 1979, ko je bila na Ravnah na Koroškem iz jekla in pleksi stekla izdelana palica za 34. Štafeto mladosti.
- Koroški pokrajinski muzej, Muzej Ravne, v fotogaleriji predstavlja del svoje stalne zbirke, nastale v sklopu občasne razstave fotografij Tihomirja Pinterja Razžarjeni pogled iz leta 2006 kot dela projekta, izpeljanega v sodelovanju z Gornjesavskim muzejem Jesenice.
- Na spletni strani je tudi povezava do avdiovideo predstavitve zgodovine lokalnega jeklarstva. V sodelovanju z lokalno televizijo Uršlja TV je dr. Karla Oder v dobrih 37 minutah na sodoben način predstavila razvoj jeklarstva in njegovo dediščino v Mežiški dolini. (Avdiovideo predstavitev 400 let jeklarstva v Mežiški dolini je bila tudi vsebina letošnje Poletne muzejske noči 19. junija v Koroškem pokrajinskem muzeju, Muzeju Ravne na Koroškem.)
- Spletna stran vsebuje tudi zapis o ustvarjalni kovaški delavnici, ki je potekala 23. septembra v Stari železarni na Ravnah na Koroškem. Člani Cehovskega društva kovačev Slovenije, med njimi tudi Tilen Šumah iz Kotelj, so iz 150 mm dolgega kosa železa kovali izdelke. Kaj so ustvarili, si je mogoče ogledati v sklopu nove muzejske razstave Sijaj jekla – 400 let jeklarstva v Mežiški dolini.
ZGODOVINA NA RAVENSKIH ULICAH
V sodelovanju Koroškega pokrajinskega muzeja in Občine Ravne na Koroškem je sredi avgusta nastala ulična razstava Moj kraj – moj svet, ki prikazuje stare fotografije mesta in okolice. Štirje panoji (24 motivov) stojijo na ploščadi pred trgovino Tuš, reprodukcije razglednic velikega formata pa so nameščene v izložbena okna Bevčeve hiše v prehodu s trga proti Kulturnemu centru. Ker so na panojih tudi motivi Thurnove jeklarne na Ravnah, tudi oni prispevajo svoj kamenček v mozaik obeleževanja jeklarskega jubileja, saj občane in občanke na častitljivo 400. obletnico začetka jeklarstva v Mežiški dolini spomnijo na njihovih vsakdanjih poteh.
Akademski slikar Štefan Marflak pa je svoj poklon Ravnam in železarjem, kot sta tudi skulptura Železarjem – Štauharija 2013 in skulptura s solzicami na ravenskem mestnem platoju, še nadgradil z enajstimi stenskimi kovinskimi plastikami v kombinaciji z živahnimi barvami. Prej pusti betonski zidovi ob NLB in vzdolž klančine na avtobusno postajo od septembra krasijo rob mestnega platoja in nagovarjajo mimoidoče.
NOVA STALNA RAZSTAVA SIJAJ JEKLA
V štauhariji Stare železarne na Ravnah na Koroškem stoji nova stalna razstava Sijaj jekla – 400 let jeklarstva v Mežiški dolini. Napredek, krožno gospodarstvo, posluh za okolje … Zasnovali so jo Karla Oder, Monika Žvikart, Vinko Skitek, Jakob Lamut, Stanko Petovar, Maksimilijan Večko in Sara Wagner, ki so večinoma tudi pisci besedil. Razstava z besedilom v slovenskem in angleškem jeziku je razdeljena na tri vsebinske sklope.
V prvem delu z naslovom Sijaj tradicije je povzet zgodovinski oris razvoja jeklarske industrije v dolini reke Meže, od njenih začetkov v Črni leta 1620 do dosežkov v 19. stoletju.
V drugem delu razstave, ki nosi preprost naslov Jeklarstvo, so predstavljeni jeklarstvo in ključni sodobni metalurški postopki izdelave jekla, preizkušanje kovinskih materialov, ulivanje in vroča predelava jekla, tehnologije preoblikovanja in obdelovalne tehnike jekla. Ta razstavni sklop je nastal v sodelovanju s snovalci razstave Ko zapoje kovina, avtorji so sodelavci Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in Narodnega muzeja Slovenije.
Tretji sklop predstavlja Skupino SIJ – Slovensko industrijo jekla, enega največjih slovenskih izvoznikov in s skoraj 3.900 zaposlenimi pomembnega zaposlovalca v koroški in gorenjski regiji. SIJ Metal Ravne je druga največja družba v Skupini SIJ in je s svojim tržnim deležem tretji največji proizvajalec orodnih jekel v Evropski uniji. SIJ Ravne Systems je v Skupini SIJ največja predelovalna družba. Sodi med tri največje proizvajalce industrijskih nožev in kovanih valjev v Evropi in med deset največjih na svetu.
Skupina SIJ je razstavo Koroškega pokrajinskega muzeja, Muzeja Ravne na Koroškem, obogatila z izdelki iz sodobne proizvodnje, SIJ Metal Ravne pa z nekaterimi napravami iz preteklosti. Razstava je postavljena ob stalno razstavo Mati fabrika – Železarna Ravne in jo dopolnjuje.
Koroški pokrajinski muzej in Koroško filatelistično društvo sta novo postavitev počastila s priložnostnim filatelističnim sklopom avtorja Boruta Bončina in filatelistično razstavo.
SKLADBA ZA 400-LETNICO JEKLARSTVA
Na osrednji prireditvi v čast jeklarskemu jubileju, ki naj bi bila septembra, in tudi na praznovanju krajevnega praznika v oktobru (oba dogodka sta zaradi koronavirusa odpadla) naj bi Pihalni orkester železarjev Ravne premierno izvedel novo skladbo avtorja Mihe Ferka. Izvirno simfonično-folklorno skladbo, posvečeni 400-letnici jeklarstva v Mežiški dolini, je njen skladatelj označil za zvočni zapis vsakdana na Ravnah, že vrsto let trdno prepletenih z jeklarsko industrijo: Osnovna ideja skladbe je, da bi poslušalec občutil pomembnost in vsakodnevno prisotnost jeklarstva na Ravnah, se poistovetil z običajnimi ljudmi, ki so delali v težki jeklarski industriji, prek glasbe občutil njihov znoj in njihovo trpljenje ob delu ter veselje in zadovoljstvo po uspešno opravljenem delu.
Skladatelj je glasbilom dodal tudi neobičajni instrument »ambos«, ker naj bi skladbi dal značilno jeklarsko noto, in tudi zvonove, ki poslušalcu vedno zbudijo občutek ljudskosti.
Kot značilnost skladbe je Ferk poudaril motive oziroma citate iz znanih koroških ljudskih pesmi, ti naj bi dali skladbi nedvoumno koroško avtentičnost. Osrednji del skladbe je odmerjen rahlo idealizirani in stilizirani koroški narodni pesmi N’mau čez izaro. Simfoničnemu pihalnemu orkestru se bo tu pridružil otroški pevski zbor, otroški pevski glasovi naj bi poskrbeli, da bo poslušalec odpeljan v čas, ko so se jeklarski stroji ustavili in je bil dela prost dan, ko se je delavcu čas ustavil in mu je kljub težkemu življenju zapelo srce. Z izvirno skladbo, dolgo od 15 do 20 minut, želi njen avtor kot trden Ravenčan postaviti dostojen glasbeni spomenik vsem rodovom, ki so se stoletja mučili, delali, ustvarjali v težkih pogojih, v težki industriji in uspeli in razvili jeklo z Raven na Koroškem do takšne kvalitete, da je priznano po vsem svetu.
Avtor skladbe, ta bo izvedena v epidemiološko ugodnejšem času, je, kot že rečeno, domačin Miha Ferk, ki zdaj živi in dela v tujini. Velja za prototip sodobnega klasičnega umetnika. Aktiven je kot skladatelj, dirigent, aranžer in saksofonist.
